|
V Mariboru od 1. septembra poteka Kulturna jesen 2007. Gre za projekt kolektiva La Vitrine, ki v 15-ih dneh predstavlja 15 performerjev/performerk, 15 umetnikov/umetnic.
Od tam se javlja Ida Hiršenfelder.
>>IdaH, komentarji
 Andy Warhol naj bi leta 1965, ko je prvič zagledal nasmejano dekle - hard core verzijo Paris Hilton - vzkliknil Oh, she is so beee-you-ti-full! Prikupna dvaindvajsetletnica je bila Edie Sedgwick. Ogabno bogata ameriška dedinja, ki je po mestu divjala v limuzinah, polovico svoje dediščine zapravila kot bi spila požirek vode. Ni je bilo moč videti brez kozarca žganja in prižgane cigarete v elegantni ročici. Svoboden značaj, aristokratska nemarnost pri upoštevanju družbenih pravil ter konstantno zamujanje so Edie že tedaj ustvarili slabo ime in pokončali njeno komaj začeto kariero v modni industriji. Edie očitno ni imela smisla za medijsko samopromocijo. Zato je to delo opravil njen novi prijatelj. >>Iva Kosmos, komentarji
- zaključil se je Luksuz festival poceni filma - znani nagrajenci
- medijski umetnik Janez Janša bo razstavljal v losangeleškem Convention Centru
- v Mariboru se jutri pričenja festival eksperimentalnega giba Nagib >>JasminaJ, komentarji
Na programski shemi Kinodvora se v prvi polovici septembra dvakrat dnevno nahaja francoski film Za odrom, ki je bil leta 2005 prikazan v uradni konkurenci filmskega festivala v Benetkah. Ko sta Emmanuelle Bercot in Jerome Tonnerre pisala filmski scenarij, se pravzaprav nista zelo oddaljila od tiste najbolj stereotipne predstave, kaj se zvezdnikom v življenju za odrom dogaja. Do skrajnosti pa sta privedla psihozo evforičnega čaščenja, prikazanega z ohromljenim stanjem pričakovanja, bolščanja, zasledovanja in vreščanja oboževalcev. Tako ne preseneti prikaz zvezdniškega vsakdana kot do patološke skrajnosti privedeno oboževanje konstruirane zvezdniške podobe, ki sega do kvalitet totalne fascinacije, ganjenosti, misterioznosti in grozljivosti - pooseblja pa ga najstnica Lucy. >>Ariana Ferfila, komentarji
Še od festivalskih hlapov razgreta Stara elektrarna je včeraj, 3. septembra, že postregla z novo premiero, ki ji bosta sledili še dve ponovitvi. Glasbeno-vizualna predstava Razkrito, avtorski projekt glasbenika Milka Lazarja in vizualne umetnice Jasne Hribernik, je rezultat uspešnega spoja človeške nadarjenosti in sodobne tehnologije. Dogodek, ki ponuja preplet vrhunskega izvajanja klavirske glasbe in sočasnih video projekcij, je za naš prostor vsekakor posebna poslastica. Je čisti užite >>Zala Dobovšek, komentarji
Trnfest sicer poznamo predvsem kot glasbeno-performativni dogodek, vendar vsako leto priredijo v tem času v galeriji KUD-a France Prešeren tudi likovni program. Zanimivo je obravnavati predvsem kontekst, v katerem se je znašla serija treh kuriranih razstav. Priklicala naj bi Povratek risbe, kakor nazorno pove tudi sam naslov. Odločitev za poudarek na risbi nas ne more presenetiti, saj v KUD-ovi galeriji poleg prevladujočih fotografskih razstav namenjajo velik del svojega razstavnega časa tudi stripu. >>IdaH, komentarji
Prvo septembrsko nedeljo se bo v Rimo v eter spet predstavila črnogorska pesnica Jovanka Uljarević. Mlada ustvarjalka, ki ne piše le poezije, na spletu je moč prebrati kar nekaj njenih publicističnih tekstov, je bila gostja pesniškega festivala Trnovski terceti 2007. Posnetek njenega branja je iz dvorane KUD France Prešeren v Ljubljani. Slovenske prevode Toneta Škrjanca je prebrala Ana Pepelnik.
Prisluhnite! >>petrak, komentarji
 Po petletni snemalni abstinenci je režiserska taktirka Davida Lyncha diktirala svežo filmsko zgodbo. INLAND EMPIRE oz. Notranje zadeve je cinefilska javnost opremila z etiketo »ilustrativno lynchevskega«, saj aktualna filmska stvaritev potencira režiserjeve specifike do skrajnosti. Mullholand Drive preseže v poetičnem absurdu, Modri žamet v premišljeni montaži in Izgubljeno cesto v misteriozni temačnosti. >>Pina, komentarji
Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja je nevladna organizacija, ki deluje od leta 1989 in je najstarejša nevladna organizacija v Sloveniji, specializirana za delo proti nasilju nad ženskami in nad otroki. Svoje programe pa širijo in začenjajo delovati tudi na drugih področjih, povezanih z nasiljem nad ženskami in z enakostjo med spoloma.
Z Dalido Horvat, vodjo programa SOS telefon, se bomo pogovarjali o »Nasilju nad ženskami in enakosti med spoloma«.
Prek telefonske linije 01/242 88 00 pa boste lahko naši gostji zastavili tudi vprašanje. >>JasminaJ, komentarji
Pozdravljeni. V tokratni Arteriji, oddaji za sodobne vizualne umetnosti, se bomo posvetili trem različnim tematikam in dogodkom iz sveta umetnosti, ki so se v zadnjem času zgodili v našem prostoru. Ida se je odpravila v galeriji Škuc in Alkatraz, kjer je obdelala izbor del, nastalih na večtedenskem umetnostno-antropološkem potepanju po zahodnem Balkanu, poimenovanem Lost Highway, ter dala besedo tudi kustosinji Alenki Gregorič. Miha se je sprehodil po razsežni skupinski razstavi v spomin na nedavno preminul >>mcolner, komentarji
- Veronikina nagrada za najboljšo pesniško zbirko letos Tonetu Pavčku in Taji Kramberger
- na Prix Europa se uvrstilo sedem slovenskih produkcij
- zaključil se 13. sarajevski filmski festival; nagrade podeljene
- prijave za festival amaterskega filma Trakulja >>JasminaJ, komentarji
Dva dni nazaj so ruske oblasti mednarodno javnost, že zdavnaj naveličano vseh laži in manipulacij, izvirajočih iz Kremlja, seznanile o prijetju osmih ljudi, osumljenih umora legendarne ruske novinarke Ane Politkovske. Ta je bila sedmega oktobra lani brutalno umorjena pred vrati stanovanja. Organizatorji njenega umora naj bi bili Čečeni, kar je v Rusiji, predvsem odkar je na oblasti Putin, priročna razlaga za skoraj vsako tragedijo. In glede na mučenja, ki se na dnevni bazi odvijajo v ruskih zaporih, ne bo nič presenetljivega, če bo osmerica zločin tudi javno priznala. Kar pa nas milo rečeno čudi, je obtožba ruskega državnega tožilstva, da so Čečeni ubili Politkovsko zato, da bi škodili ugledu in menda dobremu imenu ruskega predsednika Vladimirja Putina.
>>Erik, komentarji
 Potem ko smo se od petka dalje distancirali s festivalskega poročanja, so se v zadnji kvalifikacijski skupini zbrali še poslednji mladi levi. Nekateri že kondicijsko utrjeni za dolge proge, drugi, ki se šele ogrevajo za svoj veliki naskok, tretji, ki upajo, da jim bo prav tukaj uspel najboljši rezultat sezone. Vsi pa so se pridružili prejšnjim tekmovalcem v finalnem šprintu za našega naj ljubljenca.
>>Nika Leskovšek, komentarji
Poslušali bomo letošnjega gosta Trnovskih tercetov. Pesnik Tarek Eltayeb je v dvorani KUD-a France Prešeren v Ljubljani v začetku februarja svoje pesmi bral v arabščini, za slovenske prevode pa sta poskrbela Mohsen Alhady in Margit Podvornik Alhady.
>>petrak, komentarji
Zaključujejo se 11. Dnevi poezije in vina. Iz Goriški brd se javlja Petra Koršič.
(Medana 2007; srbski pesnik Miša Pasujević; foto Andrej Hočevar) >>petrak, komentarji
Mladi levi še kar rjovijo po Ljubljani.
Festivalski program sta od torka do danes budno spremljali Alja Bulič in Zala Dobovšek.
>>komentarji
V torek so se pričeli 11. Dnevi poezije in vina. Festivalski pesniki so prebirali svojo poezijo po različnih slovenskih krajih.
Glavno mesto dogajanja pa je seveda, kot že vsako leto, v Goriških brdih s centrom na Gradnikovi domačiji v Medani.
Kaj vse se tam obeta do sobote, nam bo s telefonskim javljanjem pojasnila naša sodelavka Petra Koršič. >>petrak, komentarji
 - v Dubrovniku se je zaključil 11. festival sodobne umetnosti Karantena
- v Sarajevu do sobote poteka 13. filmski festival
- pričeli so se 11. Dnevi poezije in vina
- znani nominiranci za letošnjo Veronikino nagrado >>JasminaJ, komentarji
 V Novih pisarijah bomo s slovaško-slovensko vsestransko umetnico Zuzanno Govednik Kraskovo odpotovali na literarno potepanje po Eu-ropi. Pohajkovali bomo po dvojezičnih območjih, ribarili v psihoanalitičnih ribnikih, pokukali za ograde fikcije in se sprehodili skozi temačen geto človeške brutalnosti.
Aktualni roman Eu-ropa in minule knjižne izdaje Zuzanne Govednik Kraskove bomo v avtoričini družbi ob kritičnem spremstvu pesnice Majde Kne prelistali v torek, 21. avgusta, ob pol polnoči v Novih pisarijah. >>Pina, komentarji
Festival Mladi levi se je postopoma razvil v ustaljeno vsakodnevnico večernih predstav in spremljevalnega programa. Začelo se je s predstavo Mnemopark, s katero se je festivala ponovno udeležil Stefan Kaegi, in s petkovo otvoritveno zabavo. To je spremljalo zabavno druženje, glasna glasba, sproščujoči plesni koraki in presladke torte vseh vrst. Vse to je botrovalo desetletnici dogodka. >>komentarji
 Italijanski filmski poet Emanuele Crialese s svežim celovečercem odklepa zlata vrata v italijansko-ameriško preteklost. Z iskrivo ironijo in nezgrešljivim avtorskim pristopom pripoveduje zgodbo o obupanih, revnih in razočaranih Sicilijanih, ki jih zajame ameriški imigracijski trend na prelomu minulega stoletja. Z usodo konkretne italijanske družine kritično zareže v sporno imigracijsko politiko »novega sveta«, ki evropske prišleke pričaka namesto obljubljenih dreves z bankovci, neskončnih mlečnih rek in orjaške zelenjave.
>>Pina, komentarji
»Z očetom sva si bila vseskozi v laseh. Najpogosteje v mojih... Ok, skoraj edino v mojih. Kajti - imel sem dolge lase.
Oče je bil urejen človek. Vedno obrit, ostrižen na krtačo. Čeprav je večino časa delal na njivi, se je vedno, ko je šel v vas po opravkih, uredil kot za na ohcet.
Jaz pa sem fural hippie imidž. Če že nisem hodil bos, sem bil obut v razpadajoče superge. Razcapane kavbojke ter pisane srajce in majice so bile moja edina obleka.
Oče je bil komunist.
Jaz pa anarhist.
Ta kombinacija, ki se je v nekaterih zgodovinskih okoliščinah pokazala za zmagovito, v najinem primeru ni obrodila sadov.« Naslednji v nizu predstavljenih avtorjev je Zoran Knežević s kratko zgodbo Polje soje, ki ji lahko prisluhnete v oddaji Tu pa tam to nedeljo skoraj natanko ob 20.00. Interpretacija: Urša, Briški in Maco >>kristinas, komentarji
Poslušali bomo italijanskega pesnika Giovannija Fierra iz Gorice. Svoje pesmi je prebral na literarnem večeru mlajših italijanskih pesnikov v Kudu Franceta Prešerna v Ljubljani 30. maja 2007. Za slovenske prevode je poskrbel Tomislav Vrečar. >>petrak, komentarji
Iz nemškega Muenstra, kjer poteka četrta mednarodna razstava Skulptur Projekte Muenster, se javlja Vita Žgur. >>komentarji
O dogajanju in ostalem na 10. mednarodnem festivalu Mladi levi - Alja Bulič in Zala Dobovšek. >>komentarji
 »Postaja nikoli ne počiva, nikoli ne zaspi. Zmeraj je kdo med njenimi zidovi, po peronih brbota, vlaki hrumijo na vse strani sveta,« Rudi Mlinar poetično uvede svoj sveže izdani roman Postaja. Zgodbo ogradi z zidovi ljubljanske železniške postaje in ji odmeri 24-urni dogajalni čas. Počasi, monotono in brez želenih turbolenc nas z literarnim vlakom odpelje po vsakdanu železniškega osebja, potnikov in naključnih mimoidočih, ki soustvarjajo dogajanje in atmosfero na nespečem tranzitnem križišču.
>>Pina, komentarji
 Evald Flisar nadaljuje neprekinjen niz rednih knjižnih objav z romanom Mogoče nikoli. V podobi mladoletne poškodovanke glave se odpravi na eksperimentalno literarno popotovanje po robovih misterioznih spominov, preko težavnega najstniškega vsakdana do odgovarjanja na ultimativna življenjska vprašanja v eksotični Afriki. Geografsko, žanrsko, vsebinsko in slogovno razgibano pripoved pisatelj posreduje v obliki dnevniških zapisov. Kljub uporabi koncepta proosebnega kronološkega beleženja dogajanja se roman z neobičajno slogovno formo oddaljuje od neinventivnih knjižnih dnevnikov, fenomena cenenih plažnih romanov. >>Pina, komentarji
 - rok za oddajo haikujev pri Akopalipsi - podaljšan na 20. oktober
- v Galeriji Škuc razstava Lost Highway Expedition
- Pandur s Teslo gostuje na festivalu Ohridsko poletje
- pri obnavljanju stavbe SNG Opera in balet Ljubljana domnevno prišlo do koruptivnih dejanj >>JasminaJ, komentarji
Iz Londona se javlja Iva Kosmos. Poročala bo, kaj se dogaja na Festivalu Indije. Le-ta že od julija omogoča obisk različnih kulturnih dogodkov, ki predstavljajo bivšo angleško kolonijo. Festival traja do septembra. >>Iva Kosmos, komentarji
 Dokumentarec Nikolaja Jeffsa in Andreja Pavlišiča Borili se bomo proti njim: Kriki k razumevanju starega nasilja nove Evrope iz leta 2004 je umetniški filmski eksperiment. Na formalni ravni poskuša razkrinkati hegemonijo spektakla v polju filmskega žanra. Pri čemer jima kot temeljna referenčna točka služi teorija pisatelja in filmskega ustvarjalca Guya Deborda ter njegova knjiga »Družba spektakla«. Debord poskuša kritično ovrednotiti duhovno izpraznjenost modernizacije, ki se vsiljuje v vsa področja javne in zasebne sfere. Zaradi specifičnih potreb ekonomskih sil pri modernizaciji Evrope se po 2. svetovni vojni začne spodbujati izpraznjenost in utilitarno razumevanje posameznika. Vendar moramo razumeti, da v to polje bivši Vzhodni blok ne spada nič manj kot tako imenovani kapitalistični Zahod.
>>IdaH, komentarji
| 
