|
V slovenskem literarnem prostoru že globoko vtetovirano ime Orlanda Uršiča se je z običajne pozicije v kolofonu v povečani obliki ponosno preslikalo na knjižno naslovnico. Urednik študentske literarne založbe Litera je podpisal svoj drugi roman Tadejev dež. Prozni zarez v proletarsko realnost v obdobju tranzicije spremlja trpko zgodbo o odraščanju, obrezano s kritično družbenopolitično ostjo. >>Pina, komentarji
Ena zadnjih v seriji videoinštalacij znanega in v zadnjih letih tudi visoko produktivnega nizozemskega videasta, Aernouta Mika, ki je med drugim tudi zastopal Nizozemsko na zadnjem beneškem Bienalu, se bojda na arheološki način ukvarja s subvertiranjem medijsko producirane realnosti in odkrivanjem drugih plasti, ki jih le-ta prikriva ... >>Igor Bijuklič, komentarji
Stane Jagodič je v Jakopičevi galeriji dva tedna nazaj odprl izjemno obsežno razstavo ZooPoetika, v kateri sledimo neštetim asemblažem iz starih mehanskih odpadkov, kombiniranih s plastičnimi in organskimi podobami živali. Tega prolifnega umetnika spremljajo številne stalnice, ki zaznamujejo njegovo štiridesetletno ustvarjanje. Z njimi je oblikoval svojevrsten poetičen jezik, pospremljen z osebno simboliko in prečiščeno geometrično, pogosto simetrično kompozicijo. >>IdaH, komentarji
Vse je na ulici, na skromnih štiridesetih stopinjah: koštrunova pleča; kure, s kavlji obešene za noge; pletene košare suhega sadja in raznobarvne začimbe; ob njih naravni zdravilec ponuja svoje rožce, ki so lično razstavljene kar na prašnem asfaltu. Tu so še pripovedovalec zgodb, ob nogi katerega sloni hendikepirani berač, upajoč na usmiljenje z bližnjega ražnja, s katerega se kopasto vali vonj sveže pečenega mesa ... >>Ana Podvrsic, komentarji
-problemi na radiu ARS
-združevanje gledališča Glej in glerija Ganes – Pratt
-recikliranje + umetnost = prva galerija iz odpadkov
>>komentarji
Pandurjeva uprizoritev BAROK se je te dni v sklopu gostovanj s tremi ponovitvami ustavila tudi v naši prestolnici. V Križankah smo si lahko ogledali še eno reinterpretacijo, bazirano predvsem na Laclosovih »Nevarnih razmerjih«, ki so vso svojo zgodovinsko okrutnost in perverzijo materializirala v prepoznavni režiserjevi poetiki podob in zvoka. Za dodatno interpretativno podkrepljenost pa je poskrbel še obilen domet španskega patosa. Se še komu ta splet sliši »nevarno«? >>Zala Dobovšek, komentarji
Mednarodni festival »Front@ sodobnega plesa«, ki se je letos tretjič zapovrstjo odvijal v Murski Soboti (26. – 30. avgust), je v petih dnevih ponudil sedem premišljeno izbranih mednarodnih plesnih projektov. Kakovostne predstave nekaterih evropsko priznanih zasedb so se infiltrirale v okolje »občinstva na obrobju« in zgodil se je še en pomemben ter uspešen korak k razvijanju decentralizacije sodobne umetnosti pri nas. >>Zala Dobovšek, komentarji
Na Filozofski fakulteti, ki je prejšnji teden gostila socialne in kulturne antropologe iz vse Evrope, je med 27. in 29. avgustom potekal Festival antropološkega filma, na katerem je bil predstavljen izbor najboljše svetovne vizualno antropološke produkcije zadnjih dveh let. Čeprav je bil festival odprt za širšo javnost, pa je na žalost doživel zgolj obisk mimobežečih gostov iz konference, ki so na njem iskali oddih od številnih predavanj in delavnic ... >>Miša G, komentarji
»Oh, in ja,« se je še nečesa spomnila in se ozrla, »prinesi cd!«
»Cd?« je rekel Marolt in ni razumel.
»Vsak prinese cd,« mu je od daleč zaklicala, »zapečen cd s svojo najljubšo glasbo. Povej mi, kaj poslušaš in povem ti, kdo si!«
Zdaj pa cd! Peter Marolt se je dobro zavedal, da bo ta plošček, ta zgoščenina njegovega osebnega okusa imela karseda močan učinek; če zajebe ta cd, ne bo več poti nazaj.
Interpretacija: Urša, Stanko in Rok
ZGODBA V CELOTI
>>kristinas, komentarji
V fotografski galeriji Photon se je prejšnji teden odprla razstava Toma Brejca. Nova serija fotografij nosi delovni naslov Fotografije, v Brejčevem opusu pa pomeni novo poglavje, ki ga je kustos razstave Miha Colner označil kot trenutno snovanje v avtorskem polju fotografije, ki se ozira v popolnoma novo smer znotraj umetnikove izraznosti ... >>tanjap, komentarji
32. izdaja Artefakta za spremembo ne bo nič miksala, semplala, reciklirala ali rekombinirala. Tokrat bomo eksperimentirali s tem ali lahko prenese radio nepretrgano zvočno podobo filma brez slike. Predvajali bomo Vertovljevo avantgardno mojstrovino Entuziazm: Simfonia Donbasa, prvi sovjetski celovečerni neigrani zvočni film in revolucionaren poseg Vertova na polje zvoka iz leta 1931. (več!) >>Bojan Anđelković, komentarji
-danes zvečer: začetek 65. Beneškega filmskega festivala
-danes zvečer: nazdravimo Medani – medenim dnem poezije in vina na Goriškem
-danes zvečer: odprtje Labirinta trenutkov, mednarodnega festivala lutk v Ljubljani >>Iva Kosmos, komentarji
Še preden si gre posameznik ogledat Vaginalne zobe, mu je popolnoma jasno, da se glavna premisa filma suče okoli mladenke, ki ji v nožnici zraste niz kot britev ostrih zobkov. Jasno mu je tudi, čemu so ti namenjeni. In če je nadobudni gledalec pred obiskom kina uzrl tudi kakšen promocijski plakat filma, ki s sloganom »Seks boli!« privablja pubertetniško publiko, je ob njem zapazil tudi skromni, a pomenljivi napis: »Nagrajenec filmskega Sundance festivala« ... >>Matjaž Juren - Zaza, komentarji
Prva polovica Mladih levov je potrdila letošnjo namero organizatorjev, da prednost predajo mladim in manj uveljavljenim ustvarjalcem, ki se še opotekajo na začetkih svojih karier. Nekateri so v prebijanju »navzven« suvereni, drugi malo manj, vsi pa festivalu dolivajo poseben pridih, ki ponekod vzbuja resne pomisleke, spet drugje sproža občudovanje ... >>Zala Dobovšek, komentarji
Tako kot se pri pisanju in govorjenju o televiziji ali filmu pogosto pozablja, da ju, poleg tega, da ju gledamo, v glavnem tudi slišimo, tako se logika in estetika novih medijev pogosto povezuje izključno z vizualno kulturo. Ne glede na to, ali govorimo o iskanju njunih izvorov v filmih ruske avantgarde iz dvajsetih ali MTV-videospotih iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, pri tem skoraj vedno naletimo na paradigmo podobe in ne zvoka ... >>Bojan Anđelković, komentarji
Že smo nazaj pri Mladih levih in drugem festivalskem terminu. Medtem se je občinstvo že precej razvnelo – in to z dobrim razlogom. Že navdušeni kritiki in kopica nagrad z mednarodnih festivalov so namreč kar precej obetali in nakazovali, da torkovih Mladih levov in predstavo »Between the devil and the deep blue sea« ne gre kar tako spregledati ... >>Nika Leskovšek, komentarji
V tokratni Arteriji, oddaji za sodobne vizualne umetnosti, smo se avtorji osredotočili na pomembnejše dogodke zadnjih dveh tednov v bližnji okolici. Ida je v celjskih galerijah prečesala skupinsko razstavo Podoba prostora, ki predstavlja nabor lokalnih umetnikov najrazličnejših profilov. Miha je obiskal galerijo Škuc, kjer se odvija projekt 50%, ki združuje protagoniste kolektiva sindikat in oblikovalsko skupino Ee. Tanja se je podala v galerijo Kapsula na razstavo z naslovom Pri zlatem stegnu avtorjev Nata >>mcolner, komentarji
- začel se je že 11. mednarodni uprizoritveni festival Mladi levi
- v Jakopičevi galeriji se v petek, 22. avgusta, odpira retrospektivna razstava z naslovom Zoopoetika večmedijskega umetnika Staneta Jagodiča
- v ponedeljek je luč sveta ugledala že četrta številka časopisa Reartikulacija
- v petek, 22. avgusta, bo v galeriji Alkatraz predstavitev nove knjige in razstava umetnika Roka Siebererja Kurija.
>>mcolner, komentarji
Vprašanje, ali je konkretna poezija literarna ali likovna zvrst, je nerazrešljivo in pravzaprav nepomembno, je pa pomembno razumeti, da pripada nekemu določenemu zgodovinskemu avantgardnemu momentu. Nočem reči, da je konkretna poezija mrtva, le da so se njeni postopki precej spremenili, odkar kolaž, tipkalni stroj in kasneje xerox nista edini orodji za sestavljanje ali bolje rečeno razstavljanje pomenskih sklopov v njihov vizualni učinek, ki zamenjuje semantično uporabnost črk in besed. >>IdaH, komentarji
Genealogija nosi v sebi novo razumevanje zgodovine in posledično novo razumevanje časa ... Foucault genealogijo imenuje tudi »'resnična' zgodovina« ... Genealogija je zgodovina, vendar zgodovina tistega, kar 'nima' zgodovine ... Genealogija ima moč, da spreobrne odnos tistega, kar nam je blizu, in tistega, kar nam je daleč ... Genealogija je zgodovina virtualnega ... Genealogija je tudi virtualno zgodovine ... Genealogija je vračanje, ponavljanje zgodovine ki se ni nikoli zgodila ... >>Bojan Anđelković, komentarji
Po pesniških zbirkah Abonma, Žeja in Plevel je lani izšla zbirka Poljub ogledala avtorice in aktivistke Nataše Velikonja, ki jo je tako kot predhodni zbirki izdala pod pokroviteljstvom založbe Škuc v zbirki Vizibilija. Zbirka nadaljuje vsebinsko in oblikovno zasnovo prejšnjih knjig ter podaja na eni strani cinično držo do lastnega ustvarjanja, po drugi strani pa ostro satiro do družbenega dogajanja ... >>Miša G, komentarji
V švicarskem letoviškem mestecu Locarno se je v soboto zaključil 61. mednarodni filmski festival z največjim odprtim platnom v Evropi...
Festivalska spletna stran:
www.pardo.ch >>Saška, komentarji
11. Mednarodni festival MLADI LEVI si je to leto zadal, da zasije v soju "reciklažnih" žarkov. Uvertura v festivalsko dogajanje je bila letos predana vsebinsko tenkočutni, a gibalno izjemno hiperdinamični predstavi "Fenetres". Medtem ko se bo naslednji specifičen dogodek "Etiquette" realiziral kar v Le Petit café ...
Letošnja otvoritev festivala je bila obetavno zaznamovana in sprožanje gledališkega apetita po "še" se je izkazalo kot neizogibno. >>Zala Dobovšek, komentarji
Simptomatično je, da film Matrica v bistvu zrcali in pervertira sliko Platonove votline, saj je človeštvo prihodnosti v filmu ujeto zunaj votline - mesto Zion, kjer živijo 'osvobojenci', pa je prav v votlini. Pa vendar je ta Platonov dualizem, torej delitev na tisto, kaj je v votlini, in tisto, kaj je zunaj nje, precej sumljiv, kar je vedel že Nietzsche. Kot pravi Žižek v filmu Perverzni vodnik čez film, Neov izbor med modro in rdečo pilulo, med resničnostjo in iluzijo, je v bistvu lažen izbor .. >>Bojan Anđelković, komentarji
V tokratni oddaji Oči da ne vidijo bomo spregovorili o enem najbolj obdelanih in čislanih poglavij domače zgodovine umetnosti – slovenskemu impresionizmu. To je čas uresničevanja nacionalne ideje združevanja slovanskih narodov, čas korenitih družbenih in kulturnih sprememb, ko je umetnost z zametki modernizma prešla v neko povsem novo fazo. Znanilci tega na področju današnje Slovenije so postali tako imenovani Slovenski impresionisti, ki so v kasnejših obdobjih s svojimi ključnimi deli pravzaprav ponarodeli >>mcolner, komentarji
Francoski kolektiv La Vitrine iz Marseilla deluje v mariborski Pekarni že dve leti. Več kot leto so kreirali program v eksperimentalni beli kocki ob vhodu v Pekarno, ki je merila 8 kubičnih metrov. Kocko so spomladi letos simbolno zrušili in se pričeli bolj intenzivno ukvarjati s prostorno galerijo Hladilnica in programom umetnikov na rezidenci, v okviru katerega je bil njihov prvi gost zvočni umetnik Yann Norry ... >>IdaH, komentarji
Z mednarodnega filmskega festivala v Locrarnu se je drugič javljala Saška Goropevšek >>Saška, komentarji
Poletno fotkanje Jana in Pavla. >>pavelk, komentarji
Kluunova knjiga »Pride ženska k zdravniku ...« se v zadnjem času bohoti v praktično vseh izložbah slovenskih knjigarn. Njene sinje modre platnice, na katerih se prepotenega moškega telesa dotika ženska dlan, bi z lahkoto zamenjali za najnovejšo verzijo seksološkega priročnika, pa nam to brž prepreči referenca, ki se glasi: »Najboljši nizozemski roman zadnjih let« ... >>TisaV, komentarji
Ne, gospod Strehovec ni ne lacanovec, ne heideggerjanec, ne badioujevec. Gospod Strehovec je manovichevec!
- Kaj za boga pa je zdaj to?
Če še niste slišali za ruskega priseljenca v ZDA Leva Manovicha, umetnika, kritika in teoretika novih medijev - ki ima sicer v slovenščino prevedena uboga dva članka - potem se sploh nimamo kaj pogovarjati o novih medijih ...
- Čaki malo, kaj za boga pa so sploh novi mediji?!!
O Strehovcu, novih medijih in vohunstvu na Slovenskem ... >>Bojan Anđelković, komentarji
|
| Najbolj brano |
