|
“Via Negativa odpira polje, zaradi katerega pri nas gledališče ne bo več enako, kot je bilo doslej.” zapiše Rok Vevar. Poglobljena monografska analiza projekta, kakršno ponuja Maskin zbornik Ne, Via Negativa, je tako nadvse dobrodošla... >>katjaČ, komentarji
... retrospektiva filmov Jean-Gabriela Periota v Slovenski kinoteki ...
... razstava Duše Jesih v galeriji TukadMUNGA ... >>Robert Bobnič, komentarji
...O 18. uri se s predstavo Baga-Basta v Plesnem teatru odpira festival Gibanica...
...fotografska razstava Marka Ocepeka z naslovom »Addicted to photos«...
...pogovor med slikarjem Emerikom Bernardom in likovnim kritikom Andrejem Medvedom v projektni sobi Zavoda SCCA... >>Andrej Pezelj, komentarji
V tokratnem Kinobaru besedo namenjamo filmu Kumbum (1975-1987) avtorja Florjana Gorjana, ki je bil prikazan v sklopu razstave Vse to je film! v Moderni galeriji. Kumbum je prvi slovenski eksperimentalni celovečerec in edino dolgometražno delo v opusu skrivnostnega kolektiva OM produkcija, ki je tekom sedemdesetih in osemdesetih let v Sloveniji na 8mm in 16mm trak sproduciral več kot štirideset eksperimentalnih filmov. >>BorP, komentarji
V 166. ediciji oddaje Art-Area bosta na sporedu prispevka o razstavi sodobne španske umetnosti v MGLC in diskusiji o prihodnosti Centra sodobnih umetnosti Rog.
- intervju s kuratorjema razstave 'Reproduction, Repetition & Rebellion', Sorenom Meschedejem in Javierom Martin-Jimenezom
- poročilo iz prvega diskusijskega srečanja o prihodnosti Centra sodobnih umetnosti Rog
Več v nadaljevanju
>>mcolner, komentarji
Anime že od nekdaj veljajo za kultno domeno japonske filmske produkcije, mnogo manj evropske, o balkanski pa je slišala le peščica. Technotise: Edit i ja je futuristična kiberpankovska pripoved o umetni inteligenci in človeku, ki je nastala kot hkrati posledica in nadaljevanje srbskega stripa Technotise. Animirana znanstvena fantastika striparja Alekse Vujića, ki je z lanskoletnega Liffa odnesla nagrado občinstva, je mnogo več, kot si večina obeta od prvega animiranega srbskega celovečerca. >>KatjaŠ, komentarji
...kaos in revolucije v znanosti 20. stoletja...
...moderna slovenska arhitektura v Kresiji...
...ruski filozofi o Nietzscheju... >>Izidor Barši, komentarji
Stroj za preimenovanje ali Renaming machine je naslov raziskovalnega projekta, ki je nastal na pobudo makedonske proučevalke sodobne umetnosti Suzane Milevske. Razulta vrste razstav in seminarjev je bil obsežna publikacija z istoimenskim naslovom, ki je izšla lani pri Parasite Muzeju. Namen raziskave in knjige je bil osvetliti pojave preimenovanja na podlagi umetniških praks, tematizirati družbene in politične pojave brisanja spomina ali namernega, performativnega preimenovanja... >>IdaH, komentarji
Z Marion Laval-Jeantet smo se pogovarjali ob priložnosti performansa "Naj konj zaživi v meni". Galerija Kapelica namreč v torek zvečer vabi v prostore Tobačne 5, kjer se bo Marion Laval-Jeantet spremenila v kentavra. Ne preveč zabavno šalo na stran, francoski umetnici bo ob 20. uri vbrizgan konjski serum, pri čemer bo sodeloval tudi Benoît Mangin, druga polovica bio-artističnega dueta Art Orienté objet. In konj bo tudi tam. >>Iza Pevec, komentarji
Osrednja časovna kapsula romana Naj se širni svet vrti Columa McCanna je mistično jutro, ko ljudje na ulicah New Yorka obnemijo in obstojijo ob opazovanju višin med stolpnicama dvojčkov Svetovnega trgovinskega centra. »Tam gori, na višini stodesetega nadstropja, popolnoma miren, temna igračka je bil nasproti oblačnemu nebu.« >>Petra Meterc, komentarji
....performans Konj v meni v Tobačni
... pogovor ob izdaji knjige Andreja Medveda v Mestni galeriji
... video večer Obraz v kontekstu v Galeriji Photon >>Mateja Kurir, komentarji
V Temni zvezdi boste lahko prisluhnili prispevku Katje Čičigoj, ki je obiskala letošnjo, že štirideseto edicijo »Mednarodnega filmskega festivala v Rotterdamu«. Sledila bo napoved serije klasičnega brazilskega filma Andreja Tomažina, ki jo v okviru »Festivala oddaljene kulture Obraz Brazilije« prirejajo v okviru »Cankarjevega doma«. Današnjo edicijo bomo sklenili z daljšim novičarskim sklopom, prepletenim z izjavama Wendersa in Herzoga o rabi 3D tehnologije v njunih najnovejših filmih.
V celoti!
>>Katja, Nina in Andrej, komentarji
Knjiga Sir in črvi je delo, ki klasično zgodovino obrne na glavo in na ljudsko kulturo pogleda iz heretično svežega zornega kota. Podkurila bo gorečega in tudi mlačnega humanista, saj lahko univerzalnost zgodbe o revolucionarnem mlinarju spravi v reflektivni galop prav vsake možganske končiče. Tanka knjižica s kleno pripovedovalsko noto odpira svet 16. stoletja, kot ga je doživljal furlanski mlinar, ki je s svojimi zamislimi šel tako daleč, da je za njegovo usmrtitev posredoval sam papež. >>Mateja Kurir, komentarji
... celotna izjava bivše direktorice Prešernovega gledališča Kranj...
... danes na ISH in v Kresijo... >>KatjaŠ, komentarji
»Kdaj bomo lahko rekli, da poznamo gospoda Dickensa?«
Gospod Watts je na to odgovoril: »Zelo dobro vprašanje. Nekateri ga boste poznali, ko bomo do konca prebrali knjigo. Če vam preberem eno poglavje na dan, bo to čez devetinpetdeset dni.«
To sem doma težko razložila. Z gospodom Dickensom smo se seznanili, ampak ga še nismo poznali in ga še oseminpetdeset dni ne bomo.
Interpretacija: Zala, Polona in Mato
Prevod in spremna beseda: Julija Potrč
>>kristinas, komentarji
NOVICE – POLITIKA
KOLUMNA: Mihael Topolovec – recenzija knjige Romana Kuharja »Intimno državljanstvo« (ŠKUC Lambda, 2010)
NOVICE – KULTURA
Predstavitev več-medijskega projekta TRANSFUZIJA
INTERVJU: Nataša Sukič z Nino Hudej o klubu Monokel, Rdečih zorah in najnovejši REVOLTAŽI
INTERVJU: Zala Hriberšek z Urško Sterle ob izidu knjige kratkih zgodb »Večno vojno stanje« (ŠKUC Vizibilija, 2010)
INFO IN NAPOVEDNIK DOGODKOV NA LGBTIQ SCENI
Glasbena oprema: DJ Kamasutra in DJ Muza (Lezklektika)
>>nataša s., komentarji
Na razstavi, ki se je odprla 15. februarja v galeriji Alkatraz, umetnica Ana Sluga govori o dolgočasju vsakdanjega družinskega življenja. Skozi fotografijo in video se sprašuje o svoji poziciji v družini. Skratka, Ana Sluga razvija poetiko dolgočasnega vsakdana, da bi temu dolgočasju dala novi, obogateni smisel. Poskušali bomo pokazati, da je to past, v katero se je umetnica naivno ujela. >>Andrej Pezelj, komentarji
... v Rogovi Dvorani vzdihljajev se bodo ob 21. uri krušile besede ...
... Animateka v Kinoteki, začetek ob 17. uri ... >>Zora Žbontar, komentarji
John Drugi naniza vsebine, ki se večinoma neposredno nanašajo na konkretno življenje avtorja. Prične se kot improvizacija v baletnih copatih, ki jo plesalec spremlja z neartikuliranimi glasovi. Sledi ples v avantgardnih supergah, amortiziranih hoduljah in celo smučarskih pancarjih. Vsak tip obutve naj bi simboliziral določeno obdobje umetnikovega življenja: od vpetosti v hierarhijo baletnega gledališča prek vožnje kombija, ko po prekinitvi z baletom ni bilo drugega posla, do ustanovitve lastnega umetniškega >>Ana, komentarji
... otvoritev razstave "Reprodukcija, ponavljanje in upor: sodobna Španska umetnost" ob 19. uri v MGLC ...
... ob 19. uri v Kinu Šiška pogovor o "Rdečem alarmu" Tomaža Lavriča ...
... v klubu Gromka predavanje Vesne Leskošek "Vpliv zmanjševanja socialnih pravic na eksistenčno odvisnost od trga" ob 18. uri ... >>Iza Pevec, komentarji
V 59 jubilejnem Artefaktu smo v živo remiksali nekatere izmed prejšnjih 58. Bilo je tudi nekega govorjenja, manj ali več nekonzistentnega, prav tako v živo.
ARTEFAKT oddelek za izredne situacije in instant raziskave
Tehnična pod-pora: Željko Mikloš. >>Bojan Anđelković, komentarji
Roman Hladna dežela je besedilo o gradnji vzhodnoevropske prihodnosti na temeljih njene polpretekle zgodovine. Priložnostni češki "vojni" turizem postane beloruski načrtni gradnik pietetnih turističnih atrakcij, ki pa ga v značilnem duhu vzhodnoevropske tranzicije nekako zanese. Topol je v tej bizarnosti literarno tako resen, da ga lahko razglasimo za lep besedilni ekvivalent madžarski filmski Taksidermiji. In nagačena trupla res niso ključna podobnost. >>Andreja, komentarji
... predavanje Miglene Nikolčine v CD ...
... otvoritev razstave Ire Niero Maručšič ... >>TinaD, komentarji
O anarhiji danes ni prav veliko govora, še manj pa je govora o pravilno razumljeni anarhiji. Anarhizem je verjetno ena tistih političnih usmeritev, ki so jo ideološki aparati dominantnih zahodnih držav uspešno zmleli v prah, nato ta prah pometli na kupček, mu dodali nekaj veziva in ga preoblikovali v strašilo, ki niti malo ne liči originalu. V tokratnji Teoremi poizkušamo razkrinkati nekaj glavnih zablod o anarhizmu in razmisliti o prihodnosti. >>tadej meserko, komentarji
V tokratni Fotki si lahko poslušate sveže vtise o natečaju in razstavi Emzin 2011.
Oddaja v celoti! >>pavelk, komentarji
Ostermeierjeva režija temelji na sodobnem realizmu, ki svoje težišče najde v družbeni kritiki in razkrivanju mehaniziranih političnih procesov, katere avtor razslojuje z linearnim zgoščevanjem dialogov in napetosti v odnosih. /.../ >>Sonja Zlobko, komentarji
... razstava Ane Sluga v Galeriji Alkatraz ob 21h...
...razstava Uroša Weinbergerja v Galeriji Equrna ob 19h... >>Petra Meterc, komentarji
V današnjem prispevku bomo pod radijsko-analitični drobnogled skušali postaviti tip diskurza, ki ga v svojem zapisu proizvaja James Fulcher, pri čemer pa se nam bo razkrila tako njegova lastna subjektivacijska pozicija, kot tudi način proizvajanja resničnosti s strani diskurza, kakršnega avtor vzpostavlja v svoji kratki monografiji z naslovom "Kapitalizem: zelo kratek uvod". >>Nina Cvar, komentarji
| 
