|
O pornografskem in manj pornografskem v romanu Pornograf Johna McGaherna, v tokratnem Kosilu nekega molja, v petek ob 16h. Vabljeni k poslušanju! >>Petra Meterc, komentarji
Bil je lep večer, bil je vroč dan. Prišel je med nas, nek Apolon, nek Dioniz. Kot kak rabelj nam odrobil glave, da bi jih lahko s svojo norostjo znova prišil v nek drug čas. Lahko bi celo rekli, da nas je pr'heftal, da bi lahko vedeli, kdaj heftati. Se splača.
oddaja v celoti >> >>G. Karba & The Zaza, komentarji
Konec sage o Harryju Potterju je konec ene redkih velikih zgodb tega tisočletja. Kaj še ostane po zadnjem filmu, Harry Potter in Svetinje smrti, 2. del, v katerem Harry in prijatelji odrasejo in na Bradavičarko pošljejo svoje otroke? Brez skrbi, promocijski stroj franšize bo legendo še dolgo ohranjal pri umetnem življenju, da bo pobiral vrtoglave dobičke. Pottermanija pa prinaša tudi politične učinke. >>Saška, komentarji
Aktualna, dvojna številka zbornika Kino! v branje ponuja tri zajetne tematske sklope: predstavitev francoskega režiserja, pesnika, filozofa in aktivista Sylvaina Georgea; rubriko Slovenski film, ki je v celoti posvečena celovečercu Oča avtorja Vlada Škafarja; in sklop »Gejevski in lezbični film«, ki ga je pripravila gostujoča urednica Katarina Majerhold. >>BorP, komentarji
Eno pismo je prekratko, da bi lahko opisali vse lepote glavnega mesta, Calgarija, pristanišča z zapeljivimi stavbami in še bolj dragoceno univerzo, grajenega proti hribu, ki ga obdaja trdnjava iz belega, svetlečega se kamna. Prekratko je tudi za opis vseh gastronomskih dobrot otoka, od slaščic, sirov, testenion in vina. Mogoče pa vseeno lahko ponese nekaj čarov tega pastirskega otoka, potopljenega v modrino Mediterana, ki ga velja obiskati takrat, ko na njem ne dopustuje polovica Italije. >>Mateja Kurir, komentarji
Pred enim letom ali kakšnim mesecem čez, dekle izstopi iz avta. Mama ji zaželi srečo pri kontrolki iz matematike in jo poljubi na lice. Dekle ji pomaha v pozdrav in se ji nasmehne. Jebi se, pomisli. Za vogalom jo v avtu čaka prijateljica. Dekle vstopi, prijateljica odpelje. Nato si dogodki hitro sledijo. Bolnišnica, sprejemna pisarna, podpis izjave, dve rumeni tableti, medicinska sestra, ki rešuje križanko in hlad zategnjenega usnja okoli gležnjev.
Interpretacija: Anja, Zala in Marko
ODDAJA V POSLUH! >>kristinas, komentarji
V soboto, šestega avgusta, je Lutkovno gledališče Maribor otvorilo že dvaindavjseti Lutkovni pristan. Mednarodni Poletni lutkovni festival vsako leto ponudi mladim in starim razgiban festivalski program, znotraj katerega prepleta domače in tuje lutkovne predstave. Ogledali smo si otvoritveno predstavo Glej, tička! Teatra Papelito. >>jassy, komentarji
Vsem, ki si želite inteligentnega branja, ne ravno lahkotnega, vsekakor pa izjemno zanimivega, priporočam, da si preberete Trilogijo Agote Kristof in si oblikujete svoj pogled na zgodbo, ali pa kar svojo zgodbo. Čeprav se sliši ime Agota Kristof na prvo žogo, kot sem že nekajkrat izkusil, kot nekakšna parodija na Agato Christie, vam zagotavljam, da gre za popolnoma avtentično in nesporno izvirno branje. Vendar pa je res, da je lahko Trilogija tudi nadvse sposobna kriminalka, če jo berete kot tâko. >>pavelk, komentarji
V poletni različici Temne zvezde boste uvodoma lahko prisluhnili prispevku Andreja Tomažina o filmskem festivalu v Motovunu. Sledila bo recenzija najnovejšega filma Sofie Coppola Tam nekje (Somwhere, 2010), za konec našega današnjega temnozvezdnega druženja pa smo za vas pripravili še poletni info blok.
Vljudno vabljeni, da se nam pridružite nocoj, ob 20.30, v živo. >>Nina in Andrej, komentarji
Gaspar Noé je režiser, ki ga malikuješ ali pa sovražiš, tako preprosto je. Z njim je enako, kakor z njegovimi filmi. Ni tiste srednje poti, nevtralnosti, ni kompromisa, ni uravnovešenosti, je samo skrajnost. Surova, gola in čista skrajnost, tako fizična in resnična kolikor je lahko. Gnusna, ekstatična skrajnost, ki prevzame in osupne. In nič drugače ni z Noéjevim zadnjim filmom, njegovo blazno alegorijo življenja in smrti, ki pooseblja vse človeško, božansko in demonsko hkrati. V imenu Gaspar Noéa, amen. >>KatjaŠ, komentarji
Kot obljubljeno se v tokratnem Striptizu ne bom dotaknil samopomilovalnih avtorjev in zamorjenih tem. Za to niti ni potrebe, kajti razlogov za stripovsko veselje je v Sloveniji več kot dovolj. Z otvoritvijo razstave Risba v stripu na Slovenskem v Mestni galeriji Ljubljana, se je namreč začelo pravo stripovsko poletje, ki bo trajalo še tja do sredine oktobra. >>Mimo, komentarji
Radar tokrat gosti zvočne akrobacije 12. SAJETE. Po že ustaljenih običajih je bliskalo, grmelo, šumelo, piskalo, pljuskalo...Nategnite vaša ušesa! Vabljeni! >>Igor Bijuklič, komentarji
Pri postavitvi spektakularnega naslova »Do Not Fuck with Social Democracy«, hrvaškega umetnika Nemanje Cvijanovića v galeriji Škuc gre, kot to posredno pravi Tevž Logar v spremljevalnem tekstu, za izpraznitev galerijskega prostora. Zato ker se kot gledalci, soočamo z praznino prostora, je torej bolj zanimivo razmišljati tudi o spremljevalnem tekstu Tevža Logarja, ki ima pomembno vlogo vodiča po omenjeni praznini ... >>Andrej Pezelj, komentarji
Kaj povedati o knjigi, v kateri ni povedanega ničesar novega, pa tudi starega ne na nov način. Pa vendar je knjižica, izdana v založbi Sanje, postala prodajni hit meseca junija, takoj za »Tito in tovariši« Jožeta Pirjevca. Imperativ v naslovu je brez dvoma aktualen in nemirnim duhovom všečen, debelina knjižice se odlično podaja v vsak žep kot tudi poletni sezoni obče možganske relaksacije. Ali obstaja nekaj takega kot revolucionarno čtivo za na plažo ni moč docela ne potrditi, ne ovreči... >>Igor Bijuklič, komentarji
Jeroen Olyslaegers se slovenskemu bralcu z romanom Mi v prevodu Mateje Seliškar Kenda, ki je izšel pri založbi Modrijan, predstavlja prvič, v Belgiji pa je svojo pot slave že utiral tako s pisateljskim kot tudi dramaturškim in igralskim udejstvovanjem. Prav gledališko delo je tisto, ki se odraža tudi v pričujoči knjigi, ki jo odlikujeta dramaturškost in izjemen čut za dialoge. Več v ponedeljek ob 16.00 v Kosilu nekega molja.. >>Petra Meterc, komentarji
V umetnosti, ki se razvija tako bliskovito, kot se ravno strip, bi potrebovali več ljudi, ki bi vestno opazovali vsako njegovo evolucijo, jo opisali in na neki način ovrednotili.
Žal je tako, da tovrstne stvari avtorji počnemo silno neradi. Po eni strani ne čutimo, da bi to lahko bila naša dolžnost, po drugi pa se zdi, da je bolje usmerjati energijo v ustvarjalnost kot pa v monotono pisanje o stripih.
Kako pa o tem razmišlja Ivan Brunetti? >>Mimo, komentarji
Sedaj, ko smo nehali hoditi po strogem centru, polnem slastnih sladoledov in dobrih pic ter svetoskrunsko dragih trgovin z usnjenimi izdelki, pridemo čez reko Arno spet na ulico. Spet se potopimo v hrup skuterjev in malih kamiončkov, ki gredo tudi mimo Pallazza Pitti, še ene kultne znamenitosti. Vročina in muzeji, galerije in cerkve so nas tako izmučile, da se to pismo končuje ob sončnem zahodu. Takrat mesto še vedno neprekinjeno buči, vi pa se ob svežini Chiantija zazibate v zaslužen spanec.
>>Mateja Kurir, komentarji
Na spletu obstaja kar nekaj organizacij, ki popotnikom ponujajo rešitev do brezplačnih nočitev. Med njimi so couchsurfing.com, hospitalityclub.org in globalfreeloaders.com. Brian Thacker, avstralski pisatelj potopisov, bloger in svetovni popotnik, objadra cel svet in se poslužuje treh prej naštetih kavčarskih organizacij. V njegovem delu "Couch Surfing – Od kavča do kavča okoli sveta" prebiramo najrazličnejše zgodbe še bolj različnih ljudi. >>Leja Benedičič, komentarji
Spoštovane, spoštovani. Kakorkoli obračamo četrtkovo tragedijo v ljubljanskem Kinodvoru s katarzično končno izjavo o novem začetku se zdi, da je dogodek zarezal v polje odnosov med političnim in javnim s skorajda nespodobno potezo. >>Peter Karba, komentarji
V okviru festivala Ljubljana je v ljubljanskih križankah, ponovno, blestel Tomaž Pandur. Tokrat s predstavo Somrak Bogov nastalo v produkciji Teatra Español de Madrid in v sodelovanju s Teatrom Calderón de Valladolid in Festivalom d’Estiu de Barcelona – Grec. Režiserja je navdihnil prvi del kultne trilogije italijanskega režiserja Lucina Viscontija La caduta degli dei iz leta 1960. >>jassy, komentarji
V sredo, 13. julija ne zamudite prve poletne tematske edicije oddaje Art-Area, ki je tokrat v celoti posvečena refleksiji 54. beneškega bienala. Ida in Miha sta se potikala po labirintu beneških ulic v času otvoritvenega tedna in poskušala izbrskati najbolj relevantne izmed nepreglednega mnoštva predstavitev.
Kaj se dogaja v Arsenalih, Giardinih in ostalih paviljonih? Kako v tej konstelaciji deluje slovenski in ostali (ex) jugoslovanski paviljoni?
O vsem tem v sredo ob 20. uri! >>mcolner, komentarji
Medtem ko Badiou določa antifilozofijo kot nekakšno novo dolžnost filozofije, jo Groys določi kot novo dolžnost življenja; natančneje kot zapoved, katere namen je spremeniti obliko življenja. Na kratko, medtem ko je filozofija operirala s kritiko, operira antifilozofija z zapovedjo: »Zapovedano je spremeniti svet, namesto, da bi ga razlagali. Zapovedano je postati žival, namesto da bi razmišljali. Zapovedano je prepovedati vsa filozofska vprašanja in molčati o tem, kar ne more biti izrečeno ...« >>Bojan Anđelković, komentarji
Res je, da velikomestni Američani ne znajo nehati opevati in karikirati osrednje Amerike, osrčja, kot mu pravijo sami, a to je le potvorba. Vsi ti meščani se križajo pred podobo urejenih malih mest in ustaljenih, skrčenih življenj, ker se s tem poklanjajo svoji puritanski dediščini. Ko gledamo, beremo ali poslušamo amerikano, smo priča ritualni pokori neke tuje kulture za civilizirano življenje, podobno, kot da bi gledali ritualno pitje čaja. >>J.J.Adlešič, komentarji
Najnovejši video projekt Nevena Korde z imenom Vrnitev ni nikakršna vrnitev v zgodovino videa, h koreninam, kamor zajadra misel po poti prve asociacije. In ni vrnitev Korde kot umetnika ali artista. Lahko bi rekli, da to sploh ni vrnitev, temveč nenehno vračanje. Vrnitev Nevena Korde je vračanje videa v prostor, v realnost, v interakcijo z gledalcem, v opazovalca samega. Je tisto ponavljajoče vračanje, ki je vedno drugačno, a hkrati že poznano in s tem celovito ter odprto za novo vizualno izkustvo. >>TinaD, komentarji
Nenadoma se je zaslišalo usklajeno potrkavanje. »Tok tok tok ...«. Anqi je v ritmičnem trkanju prepoznala zvoke, ki jih je poslušala prejšnje večere, vendar pa se ji je tokrat hrup zazdel nekoliko drugačen. Pokukala je skozi okno in videla, kako se z drevesa usipa na tisoče sadežev, kako se trkljajo in padajo po tleh.
»Glej!« se je Anqi razburjena obrnila k mladeniču. Toda o njem ni bilo več ne duha ne sluha.
Interpretacija: Valerija in Stanko
Prevod in spremna beseda: Mojca Pretnar
>>kristinas, komentarji
Festival Osebno-kolektivno v organizaciji KUD Mreže in Art središča je letos doživljal svojo drugo edicijo. Ta je zbrala zelo različne ustvarjalne prakse, šlo je za heteroklitno mešanico človeških ekspresij. V tej raznolikosti so bili dobri in slabi izvajalci. Poskušali bomo podati kratek pregled festivala. >>Andrej Pezelj, komentarji
Naslov umetniškega projekta Maje Smrekar, realiziranega v Galeriji Kapelica, je gotovo eden od daljših v zgodovini zahodne umetnosti. V celoti se glasi takole: MaSm Metatransformation [glycolysis pathway --- EC 1.1.1.27 // lactate dehydrogenase --- pRS306N URA integrative cassette --- Saccharomyces cerevisiae: pyruvate + NADH --- lactate + NAD+]
- in je v bistvu zapis celotnega znanstvenega postopka, na katerem temelji razstava.
>>Andrej Pezelj, komentarji
"Dober večer Slovenija, kjerkoli že si, če si ali nisi.Tole je Radar. Radar je potovanje v neznano. Orjentacija pa je odbojna radiacija. V živo poslušate performans Nevena Korde z naslovom Vrnitev. V živo iz galerije Alkatraz v, vse bolj, Rekreacijsko kulturnem centru Metelkova Mesto ..." >>Bojan Anđelković, komentarji
Tokratno dlako z jezika posvečamo aktualnemu youtube hitu Rebecce Black z naslovom »Friday«. Verjetno ste že slišali za tako imenovano »najslabšo pesem vseh časov«, ki je že presegla mejo dvestotih milijonov ogledov. Ne moremo, da ne bi izustili nekaj samoumevnih vprašanj: Zakaj hočejo oziroma hočemo vsi gledati slabe stvari? Ali ni bolj logično želeti si gledati nekaj dobrega? Ali je nemara slabo postalo boljše od dobrega? Ali je nemara, vsaj če upoštevamo število ogledov, najslabše postalo najboljše? >>Jernej Kaluža, komentarji
|
| Najbolj brano |
