Tibetanci zadnja dva tedna presenečajo z doslej nepoznano borbenostjo. Protesti v Tibetu in okoliških provincah so po besedah vlade v izgnanstvu, locirane v Dharmasali na severu Indije, terjali že stoštirideseto življenje, medtem ko uradna Kitajska govori o devetnajstih in enem miličniku. Dalai Lama, po naše Ocean Lama opozarja, naj se demonstranti nasilju odpovedo, v primeru, da se bojevitost nadaljuje, pa namerava odstopiti. Seveda je tiskovni predstavnik kmalu zatem hitel razlagati, da namerava sestopit >>

Ob tokratnem tednu možganov se sprašujemo, kakšne so razmere v slovenskem zdravstvu. Zakaj smo vsak dan priča nekim komplikacijam, ki ovirajo normalno delo zdravniškega osebja? Kako se lahko na taki ravni pojavljajo napake, ki smo si jih kot otroci privoščili pri gradnji gradu v peskovniku? Pa sploh še nismo omenili stroke. >>

Nekje v slovenski podzavesti se je ustvarila fama, da smo eksperti za Balkan. Ta privid se je začel kazati ob naši osamosvojitvi in nikakor noče izginiti. Logika, ki temu poznavalstvu daje legitimnost, je preprosta in morda na prvi pogled trdna: bili smo del Jugoslavije, Jugoslavija je razpadla, ergo, mi poznamo vse tegobe, ki tarejo področje skupne države. Tej logiki nismo nasedli le prebivalci Slovenije, nekako so jo, vsaj za nekaj časa, kupili tudi tujci. >>

Skupščina Kosova je razglasila neodvisnost od Srbije in slavje Albancev ter jeza in obup Srbov se je pričelo. Če ne zapademo v nobeno od teh čustvenih stanj, lahko lažje ocenimo ta dogodek in ga umestimo v svetovni politični kontekst. >>

Slovenija predseduje Evropski uniji v zelo neugodnem obdobju. Ravno v času, ko je skoraj gotovo, da bo Kosovo enostransko razglasilo neodvisnost od Srbije in bo pri tem Evropska unija igrala seveda izjemno pomembno vlogo. Slovenija se je pred EU vedno širokoustila, da zelo dobro pozna situacijo na Balkanu, saj da jo s tem prostorom, tako političnim kot kulturnim, vežejo zgodovinske vezi. Kako to konkretno koristi v praksi, ni znano. >>

Vzorec prevzemanja oblastnih struktur, ki se jasno odraža v aktualnem stanju, je bil v državah po razpadu Jugoslavije povsod, brez izjeme, enak. Iz zla enopartijskega režima v svetlobo demokracije so narode popeljali povzpetniški nacionalisti, ki so s svojo dolgo zatirano populistično retoriko po vrsti zmagovali na prvih večstrankarskih volitvah v začetku devetdesetih let. Svoje položaje, predvsem pa bančne račune v tujinah, so si utrjevali z netenjem mednacionalnih konfliktov in z ozemeljskimi trgovinami, v katere je bila vključena tudi mednarodna skupnost.
>>

Govora Janše ob Prešernovem dnevu nismo iskali, saj je bilo pred in po njem priložnosti za izživljanja nad principi, ki bi jim Göbells, McCharthy, Broz Tito, Cheney in drugi najverjetneje z odobravanjem prikimavali, dovolj. V izogib zlonamernemu blatenju očetnjave pred slušnim mednarodnim avditorijem smo jih pač prisiljeni prevzemati tudi sami. >>

Spet so prišli ti praznični dnevi, polni praznih besed o sočutju in pomoči revnim ter čustveno obubožanim, dnevi razvodenelih nasmeškov, ki se rišejo na obrazih ljudi, ki sicer skozi celo leto s svojimi dejanji bore malo prispevajo k splošnemu razumevanju pojma 'humanitarno'. Božič je tako postal nič drugega kot gnusna parodija tega, kar naj bi v originalu predstavljal, in je elementarni produkt koledarja družbe spektakla, tako kot so to svetovni dan beguncev, svetovni dan boja proti AIDS-u ali pač svetovni dan načrtovanja mest. Vsi ti mini spektakli, predvsem tisti, ki prisegajo na človeške vrednote ter varstvo narave, so kvečjemu enodnevni spomeniki naši brezbrižnosti ali vsaj naivnemu prepričanju, da rdeče pentlje rešujejo bolne in podobno. >>

V manj kot enem mesecu smo bili v Sloveniji priča dvema političnima rošadama, ki morda nakazujeta nek nov trend v prihodnosti domače politične scene. Govorimo namreč o potezah dveh izvenparlamentarnih strank, in sicer pred kratkim nastalih »Krščanskih socialistov« ter »Aktivne Slovenije«. Prvi, ki se predstavljajo kot alternativa kristjanom in želijo s pridevnikom »krščanski« loviti glasove na desni, z drugim delom imena, torej »socialisti«, pa hočejo ostati privlačni tudi za levičarje, so napovedali, da bodo njihovi kandidati na prihodnjih parlamentarnih volitvah nastopali na listah Socialnih demokratov. »Aktivna Slovenija« pa se je prejšnji teden odločila pripojiti k drugi novoustanovljeni stranki, »Zares«, in tako povečati svoje možnosti za vstop v harem, pardon, hram slovenske demokracije.
>>

Ko vam bo pošla prva polica ozimnice, se bo za Slovenijo začelo eno od novih zgodovinskih obdobij v času, ki ga mladi še lahko dojemamo. Naslednjega pol leta bomo, kot verjetno že veste, predsedovali Evropski uniji. Konglomeratu držav naše bližnje in manj bližnje okolice, ki v svetu predstavlja enega temeljnih in odločujočih gospodarskih dejavnikov. Nakupili smo nove zloščene avtomobile, povečali in preimenovali so naše osrednje letališče Brnik v Jožeta Pučnika in obnovili osrednji prireditveni prostor, gorenjski kompleks Brdo pri Kranju.
>>

Za nami je dokaj burnih štirinajst dni na slovenski politični planjavi. Najprej smo dobili novega šefa države, nato pa smo bili priča na prvi pogled neumestnemu glasovanju o zaupnici. Sprva se oprimo na tezo, ki jo je postavilo več analitikov: »Najverjetnejši razlog je ta, da je Janša ugotovil, da leto dni pred parlamentarnimi volitvami izgublja na vseh frontah in ga lahko reši le šok terapija oziroma je bila napoved možnosti odstopa vlade in glasovanje o zaupnici zgolj taktiziranje.« Takoj po volitvah smo bili priča obnašanju, ki ga pri našem vrlem premieru nismo videli že od časa, ko je zavzemal vlogo glavnega v opoziciji oziroma vsake toliko časa zavzame pozicijo žrtve, kot je to dokazal že v preteklosti. >>

V, baje dobrih, starih časih so ljudje na praznični dan oblekli svoje najbolj fine obleke, da bi tako počastili praznik in se, vsaj v teoriji, posvetili dnevu samemu ter mlajšim generacijam razložili, zakaj za vraga je ta dan tako poseben. Šlo naj bi približno takole: »Veš sine, danes je pa dan ta in ta in na današnji dan pred toliko leti je nek mož prišel v našo vas ter omogočil to in to,« in tako naprej. Pa res lahko tudi za minulo nedeljo, dan drugega kroga predsedniških volitev, uporabimo termin, ki ga je ob zmagi izrekel bodoči predsednik Danilo Tűrk, torej, da so volitve praznik demokracije?

>>

Kljub temu da smo prejšnji teden pri nas imeli dva praznika, so na plano vseeno prišle pomembne stvari. Ena izmed njih je kakopak vladni predlog ustavnega zakona za izbrisane, s čimer oblast še naprej ne spoštuje odločbe ustavnega sodišča in hoče z ustavnim zakonom zaobiti 'ukaze' iz ustavnega sodišča. Pomenljivo je tudi, da je bil predlog predstavljen ravno pred prazniki in ni bil usklajen z opozicijo, ki je vsaj v teoriji proti vladnim idejam, da izbrisani ne bi dobili odškodnin in da bi vse obravnavali individualno, s čimer hoče vlada eliminirati osebe, ki bi jim krivica morala biti že zdavnaj povrnjena. Seveda, približuje se leto predsedovanja Evropski uniji, pa bi vlada rada dokazala, da hoče razrešiti problem Izbrisanih, a bo to z dokumenti, ki imajo nacionalističen pridih in pa populistične zagovore kršenja ustave, težko naredila. >>

Nedavni zaključek poletnega festivala Trnfest, ki ga je zaključil koncert skupine Moveknowledgement, je tokrat popestril posebni obisk ob končni ceremoniji. Tik pred koncem programa, ki je potekal na zunanjem dvorišču KUD-a France Prešeren se je med poslušalce vlila truma fotografov, ki je prišla ovekovečit velecenjeni obisk ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Ta se je pet pred deseto pojavil na dvorišču KUD-a, da bi pozdravil obiskovalce Trnfesta. >>

Državni zbor bo jeseni sprejemal novi Nacionalni program za kulturo – NPK za obdobje med letoma 2008 in 2011. Za njegovo pripravo je pristojno Ministrstvo za kulturo, ki je povabilo skupino desetih izbranih strokovnjakov, da ubesedijo prioritete in načela kulturne politike. Njihovo delo je skupaj z delavci iz strokovnih služb 'rezultiralo' v osnutek NPK 2008-2011. Pristojno ministrstvo ga je devetega julija objavilo na svoji spletni strani in ljudstvo pozvalo k pripombam. >>

Ocenjevanje in presojanje dejanj ter odgovornosti vpletenih v katerikoli oboroženi konflikt je vedno, kljub še tako navidez popolni preobleki objektivnosti, nerelevantno, saj se je težko izogniti vsakršni pristranskosti, ki bi nekoga lahko označila za bolj krivega kot drugega. Popolnoma nesprejemljivo pa je vsako kategoriziranje ali relativiziranje žrtev kot del nekega širšega konteksta oziroma neke višje ideje, saj bi to bil le še en zločin več nad njimi oziroma nad spominom na njih. Ki je v prvi vrsti najbolj prisoten pri tistih, ki so izgubili nekoga izmed svojih bližnjih. In prav gotovo je svojcem in sorodnikom približno devet tisoč žrtev iz Srebrenice dokaj vseeno, kako bo mednarodna skupnost poimenovala tisto, kar se je tam zgodilo. Genocid, etnično čiščenje ali pa “zgolj” masakr so prazne retorične fraze, če je sistem naravnan tako, da odgovorni ne odgovarjajo in zločin postane metoda, s katero zločinec doseže svoj cilj.
>>

Triindvajsetega aprila je bilo spisano poročilo nekega državnega organa, ki svari pred strašno nevarnostjo: pred leti naj bi psiholog doktor Dušan Rutar v temačnih kotičkih svoje nevarne glave ustvaril Koncept, imenovan hendikep. Njegove družbeno nevarne vsebine je načrtno vbrizgaval v glave peščice mladih invalidov ter z uporabo nevarne metode permisivne vzgoje v nič hudega slutečem Kamniku vzgojil tolpo izobraženih patoloških narcisov. Med njimi prednjači Elena Pečarič, glasna in najverjetneje bodoča bivša članica društva distrofikov, katerega predsednik je sicer eden podpisnikov omenjenega poročila. >>

Po letu dni takoimenovanih pogajanj med novogoriškim HIT-om, ameriškim igralniškim gigantom »Harrah's Entertainment« in slovensko državo je prišlo do dogovora o postavitvi mega igralniškega kompleksa nekje na Goriškem. Projekt je resda vreden veliko denarja, okoli 750 miljonov evrov, prav zato pa je vreden tudi resnega razmisleka o njegovih posledicah.
>>

Vic gre takole:
Veste, katera je največja nevladna organizacija na svetu?
Srbija
>>

Ruska policija je konec prejšnjega tedna v Moskvi in Sant Petersburgu nasilno prekinila demonstracije civilnega združenja Drugačna Rusija proti predsedniku Vladimirju Putinu in aktualnemu režimu v Kremlju. Med policijsko intervencijo je bil aretiran tudi nekdanji svetovni šahovski prvak Gari Kasparov, ki je po koncu šahovske kariere postal eden najbolj gorečih nasprotnikov aktualne oblasti. Kasparov se je tako ponovno znašel na očeh svetovne javnosti, le da tokrat v precej drugačni vlogi kot takrat, ko je blestel za šahovnico.
>>

Začetki Evropske unije pravzaprav ne segajo petdeset let nazaj, ampak natančneje v leto 1951, ko je šest držav – Francija, Nizozemska, Belgija, Italija, Nemčija in Luksemburg – ustanovilo Evropsko skupnost za premog in jeklo. Takratna skupnost je bila ustanovljena zaradi proste trgovine z jeklom in premogom, ki ju je najbolj potrebovala vojaška industrija. Nato pa je bila leta 1957 v Rimu ustanovljena še Evropska gospodarska skupnost, ki je prav tako temeljila na prosti trgovini, in pa Evropska skupnost za jedrsko energijo. No, ironično je, da so se petdeset let kasneje na neformalnem vrhu Unije skoraj vsi hvalili z dosežki Evropske unije, da naj bi ta bila trdnjava demokracije, raznolikosti ter sožitja in so podpisali tako imenovano berlinsko izjavo, ki pa se izogne dvema trenutno najbolj perečima notranjima problemoma Unije. To sta Evropska ustava in nadaljnja širitev.
>>

V času razpleta Kosovskega vprašanja se mnogi bojijo dodatnih zaostritev v regiji. S strani nezadovoljnih, seveda. Res pa je, da tako uradni Beograd kot Vlada Kosova nista navdušeni nad predlogom odposlanca Združenih Narodov Marttija Ahtisaarija. Neodvisnost Kosova pod mednarodnim nadzorom, če tudi z razširjenimi manjšinskimi pravicami, srbsko stran dela očitno bolj nezadovoljnom. Mera vsakega nezadovoljstva je namreč odvisna od predhodnih pričakovanj. In srbska politična elita je bila v svojih pričakovanjih izjemno nezainteresirana za realnost. >>

Liberalne demokracije Slovenije, iz katere skoraj vsak dan po izglasovani zaupnici Jelku Kacinu izstopi kakšen pomemben član, slovenska politika zares ne potrebuje, pa čeprav iz vrst te stranke še vedno slišimo patetične stavke, kot jih je najizraziteje strnil poslanec Aleš Gulič: država gre v smer, ki ni v prid državljanom in liberalnost ter liberalizem je tisto, kar lahko vrne Sloveniji sproščenost. No, pod dvanajstletno vladavino ni bilo ravno občutiti veliko večje liberalnosti kot jo imamo pod neokonservativno vlado Janeza Janše. Omenimo samo to, da bi prejšnja vlada lahko sprejela zakon o istospolnih porokah in ne bi bili priča današnjemu sramotnemu zakonu desnice o istospolnih partnerstvih. Če bi bila levica zares tako liberalna, bi enostavno ukinila poroke in s tem tudi paternalizem države, ki propagira družino. Prav tako bi lahko levica legalizirala vse droge in načine obnašanja, ki ne škodijo nikomur, saj tudi to posamezniku predstavlja liberalen odnos do življenja.
>>

Kaj vse nam lahko pove uvedba nove valute v Sloveniji? Za začetek poudarimo, da to nikakor ni skupna evropska valuta, evro je namreč le skupna valuta dela Evropske unije oziroma Evropske monetarne unije. In kaj pomeni prehod iz tolarja na evro? Ekonomisti bi in so govorili predvsem o ugodnih makroekonomskih kazalcih, ki so omogočali tak prehod in naštevali vse prednosti, ki naj bi jih evro kot kakšen Dedek Mraz prinesel pridni Sloveniji. >>

Leta 1993 so Združeni narodi razglasili Srebrenico za varno območje, v katerega so se malo zatem zatekli številni muslimani iz vzhodnega dela Bosne in Hercegovine. Za varnost mesta naj bi takrat skrbelo 600 nizozemskih UNPROFOR-ovcev, ki pa so dve leti kasneje, julija 1995, ob srbskem zavzetju mesta povsem zatajili. Njihov pogum je z življenjem plačalo več kot 8000 ljudi. Nizozemska vlada je te iste branitelje nedavno nagradila za hrabrost, ki so jo pokazali v Srebrenici. >>

Ko je pred natanko letom dni Carla Del Ponte na Tenerifih za ovratnik zgrabila Anteja Gotovino, se je na Hrvaškem zgodila delna homogenizacija ljudstva pod geslom »Svi smo mi Ante Gotovina«. V skladu s prešernostjo splošnega ljudskega odpora je drugi pól javnosti odgovarjal s »Svi smo mi Carla Del Ponte.« Geslo za današnjo rabo v Sloveniji, ki hudo boleha za sindromom HDZ, bi lahko bilo: »Svi smo mi Jelka Strojan.« Ali pa, za tiste, ki radi pogledajo globoko v dnevne novice: »Svi smo mi društvo Onej.« >>

Čeprav je tajming Janševega poziva k Drobničevem odstopu več kot sumljiv, mu te nesrečne, nedonošene, če ne kar mrtvorojene strategije za dvig rodnosti nikjer ni očital. Namesto tega se je izrazil modro in državniško: Drobničevo ministrstvo je krivo premalo pretehtanih predlogov. Ni kaj, eleganten evfemizem za amatersko skrpucalo, ki niti v svoji deveti verziji ni na nivoju seminarske naloge na srednji šoli za kovinarstvo. Pa to zdaj ni bilo fer do kovinarjev. >>

Slovenski narod se dviga. S sklenjeno pestjo se upira in se v hladnih in temnih nočeh bodri s petjem ljudskih pesmi. Končno lahko te žuljave roke s prstom pokažejo na krivca. Ni je te avtoritete, ki bi lahko omajala, zaustavila in si pokorila ta uporniški duh. Na represivna dejanja policije ljudstvo odločno odgovori z vpitjem in metanjem kamnov. Enotnost je čutiti v zraku. Slovenski narod se resnično dviga. Iz napačnih razlogov. >>

Leta 2003 so se voditelji srednje in vzhodno evropskih držav srečali na delovnem kosilu, ob katerem so poskušali izboljšati življenjske pogoje ciganov. Ha, o izboljšanju romskih življenj so se pogovarjali ob obloženih mizah. Kljub vsemu žrtju naj bi šlo za prvo tovrstno mednarodno delovanje. >>

Vsakoletna podelitev Nobelovih nagrad za mir je neke vrste simbolna artikulacija določenih razmer v času in prostoru, ki vodijo do različnih konfliktnih situacij, ki ogrožajo mir in v končni fazi pogosto generirajo nasilje. Skladno s tem naj bi bili tudi dobitniki nagrade ljudje - osebnosti, ki so svoje znanje in trud usmerili k reševanju tovrstnih problematik, v prvi vrsti z mislijo na dobrobit celotnega človeštva. Nagrada je več kot le prestižna, saj je zadnjih nekaj let za tiste, ki kažejo najvišjo stopnjo tovrstnega humanizma, rezervirana denarna nagrada desetih milijonov švedskih kron, oziroma približno milijona evrov. Priznanje, ki ga petčlanska komisija, izvoljena s strani norveškega parlamenta, dodeli najbolj zaslužnemu nominirancu, svoj finančni vir črpa iz posebnega sklada, ustanovljenega z bogato zapuščino švedskega znanstvenika in izumitelja Alfreda Nobéla. >>