|
V tokratnih očeh avtor razmišlja o odnosu do vsakršnih "drugih" v primerjavi z "našimi" v slovenskem prostoru ter nekaterih drugih evropskih državah. >>DamijanF, komentarji
V Lezbomaniji najprej prisluhnite novičkam o G&L svetu, ki jim sledi intervju s Suzano Tratnik, programsko vodjo festivala G&L filma, ter napoved dogodkov in filmov na festivalu. Za popestritev bomo zarolali nekaj izjav naključnih ljudi, ki smo jih intervjuvali na terenu v preteklih šestih mesecih, na koncu bomo odprli telefone in podelili nekaj kart za filme. Oddajo bo vodila Vesna V. >>Vesna Vravnik, komentarji
Tokrat na spletu samo za vas novičke iz sveta GLBT kulture... >>Vesna Vravnik, komentarji
V drugi Fotki letošnjega novembra smo si ogledali, kaj dogaja na slovenskem fotografsko-razstavnem prizorišču. >>pavelk, komentarji
Julij Cezar - najslavnejša zgodba o človeku, ki umre zaradi prijateljevega izdajstva. Pri tem izreče slavne besede:
»Et tu, Brute!« Julij Cezar uteleša stavek dobiti nož v hrbet. Stokrat prebrana in tisočkrat slišana zgodba. Zakaj bi šli ponovno v gledališče in ponovno gledali igro, za katero tako ali tako vemo, kako se konča? Res, velik problem je, kako narediti predstavo, ki bo zgodbo vnovič povedala na zanimiv, nov in svež način. Brez lažne skromnosti lahko rečemo, da je predstavi na odru Mestnega gledališča Ljubljanskega to uspelo.
>>Katjak, komentarji
Dragi poslušalci Radia Študent in obiskovalci Liffe: Dva predstavnika tajvanske kinematografije, dolgih kadrov, melanhočnih podob in počasnejšega tempa, oropanega akcije in strnjenih dramaturgij, sta včeraj prispela v Ljubljano. Nastanili so ju v najdražji in najmodernejši ljubljanski hotel, daleč stran od uličnega vrveža in festivalskih dvoran. To sta: Tsai Ming-Liang, režiser filmov, ki so bili predvajani na Liffe v prejšnjih letih in bo letos v to čast ponovljen le Koliko je tam ura? in njegov igralec iz tega in ostalih filmov Lee Kang-Sheng, ki bo na Liffe predstavil svoj režijski prvenec Pogrešana. >>SanaBi, komentarji
Vstal je in imenoval vse zbrane ženske sebične in zlobne in izjavil, da nobena med njimi ne bi premogla Azijine potrpežljivosti, če bi se znašle v njeni zagati brez otrok.
»Kaj ne vem, kakšne ste, ve, ki govorite o drugi ženi za Ada? Kako je moja hiša kar naprej v ognju zaradi vaših neumnih prepirov?« Imel je tri žene in je vedel, kako je. »Posvojila bosta otroka. Mora pa biti deklica.«
Tu pa tam v nedeljo ob 20.00 na RŠ.
>>petras, komentarji
 Arterija vas bo pogostila s tremi izdatnimi zalogaji iz sveta sodobne umetnosti. Prisluhnite intervjuju z Anjo Jerčič in Marijo Flegar. Njune slike visijo na ogled v ljubljanski Equrni. Monika je odšla na izlet v Gradec in od tam prinesla sveže novice o Štajerski jeseni. Za konec pa bo na obisk prišla kustosinja Dunja Kukovec in nam zaupala, kako in zakaj je v galeriji ZDSLU postavila razstavo Blisk/Flash. >>vizualka, komentarji
 Beseda je tekla o tem, kakšne so fotografije na internetu in kakšne bi morale biti. Ali drugače, o internetu prijazni fotografiji. >>pavelk, komentarji
V Kosilu nekega molja smo tesali pesniški prvenec Zaobljenost mlade slovenske pesnice Alje Adam.
>>petrak, komentarji
 Leta 1968 so se velike študentske demonstracije Parizu, ki so kasneje preplavile velik del sveta, pravzaprav začele zaradi knjige. Skupina Enragés je bila izključena iz univerze Nanterre, ker je uporabljala sredstva študentskega združenja, nekakšnega ŠOV-a, da je tiskala revolucionarno literaturo. Začeli so se protesti. V tem okolju je nastajala tudi neka druga knjiga. Knjiga, ki je prav kakor študentski nemiri, povezana s politiko, spolnostjo, užitkom, eksperimentom in humorjem. Še bolj pa je povezana z jezikom in…drekom. >>vizualka, komentarji
 V ljubljanski galeriji Dvorni trg gostuje razstava knjižnih ilustracij Zvonka Čoha, ki je nedvomno eden tistih ilustratorjev, ki s svojim prepoznavnim avtorskim prijemom razbija stereotipe o statičnosti risbe. Slovenski galerijski prostori žanru tovrstne ilustracije redko odškrnejo svoja vrata. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je po krivici zapostavljena likovna zvrst. >>Ksenija B., komentarji
 V nedeljo je bila na sporedu še zadnja, sklepna predstava festivala Goli oder. Bila je nenaslovljena in bila je v množični mednarodni zasedbi. V njej so namreč nastopili vsi igralci! >>Katjak, komentarji
 V soboto, ki je bila predzadnji dan festivala, je bila med drugim na deskah Golega odra na sporedu predstava z nič kaj zabavnim imenom – Sedmina. Sedmina nam daje bolj mračne asociacije, vendar je bila predstava vse kot mračnjaška. Bila je vesela in zabavna! Igra poteka tako, da se sedmini se zberejo člani družine in prijatelji umrlega. Že dolgo niso imeli stikov, zato sprva pogovor težko steče. Skozi prisiljen klepet ali mučne tišine se počasi razkrijejo skrivnostne in zanimive zgodbe iz družinske preteklosti.
>>Katjak, komentarji
»Ali obstaja univerzalni jezik?« Na to vprašanje je iskala odgovor včerajšnja improvizirana predstava z naslovom Babilonski stolp v Kudu France Prešeren. >>Monika Ivančič, komentarji
Drugi dan festivala Goli oder je nastopila nemška skupina Die Gorillas, o kateri smo izvedeli zanimivost, da se z improvizacijskimi nastopi ukvarja skorajda »profesionalno«. V Berlinu, kjer domujejo, imajo namreč tudi po štiri nastope tedensko! Predstavili so svojo avtorsko igro, ki so jo uprizorili premierno in jo poimenovali Moja kitara. 
>>Katjak, komentarji
Razstava Keramika v Sloveniji od 1964 do 2004 je bila v septembru in začetku oktobra postavljena na gradu Podsreda, sedaj pa je razstava doživela še reprizno postavitev v atriju Narodnega muzeja v Ljubljani. Glavno besedo pri izboru in postavitvi je imela Dragica Čadež, predsednica Društva keramikov in lončarjev ter profesorica za kiparstvo na ljubljanski Pedagoški akademiji. >>Monika Ivančič, komentarji
Če imajo stari ljudje prav in se pregovor »slab začetek - dober konec« vedno uresniči, potem me resno skrbi, v katero nadzemeljsko razsežnost bo poneslo letošnji festival Goli oder. Namreč – kaj pa, če je že sam začetek mega? Tak je namreč bil včerajšnji prvi nastop na improvizacijskem festivalu, krivci za dobro voljo pa so bili igralci skupine Teater Иarobov. >>Katjak, komentarji
Ob poplavi slabo oblikovanih, zanikrnih plakatov, ki nam dan za dnem prečkajo poti, je pravo olajšanje srečati plakate, vredne pogleda mimoidočega. Poljski filmski plakati, ki so za kratek čas naselili galerijo Avla NLB, dobesedno jemljejo dih. >>Ksenija B., komentarji
Arterija tokrat nudi obisk instalacije Mihe Vipotnika v ljubljanskem Evrocentru. O njej je bo pripovedoval kustos razstave in skrbnik zbirke Factor Banke Tomaž Brejc. Drugi del Arterije bo iz tehnološke in medijske sodobnosti odpotoval v daljno preteklost. V Ljubljani je na ogled zbirka umetnin tridesetih let iz depojev Moderne galerije. >>vizualka, komentarji
MABEL SEGUN
TU PA TAM, 24. 10. 2004
Sodobna nigerijska ženska kratka proza tretjič
Mabel Segun, Vdaja, drugi del
Prevajalka: Gabriela Babnik
Izvajalci: Ana L., Katja, Jaka, Žorž
Redaktorica: Petra Slatinšek
v nedeljo ob 20.00
>>petras, komentarji
Plesna predstava Kosti med stranmi Sabúra Tešigaváre in skupine Karas
Ob japonskem imenu, ki podpisuje koreografijo, morda največkrat pomislimo na ples bútoh, glavni plesni izvozni artikel dežele vzhajajočega sonca. Sabúro Tešigavára in njegova skupina Karas odločno ovržejo slednjo, sicer dokaj površno teorijo. Ples, ki ga pleše Tešigavara, bomo skušali opazovati ob predstavi Kosti med stranmi, ki je pretekli teden gostovala v ljubljanskem Cankarjevem domu. >>Martina Šiler, komentarji
Mabel Segun, Vdaja, prvi del
Prevajalka: Gabriela Babnik
Izvajalci: Jaka, Žorž, AnaL., Katja
Redaktorica: Petra Slatinšek v nedeljo ob 20.00
>>petras, komentarji
Zavod za medijsko umetnost in projekte družbenega raziskovanja AUTOMATA sestavljata umetnici Tanja Vujinović in Zvonka Simčič. Poleg tega, da ustvarjata lastna dela, tokrat v okviru svojega zavoda predstavljata del ciklusa AUTOMATA: JAVNO. Projekt je zasnovan tako, da bodo v različnih terminih v naslednjem letu, umetniki svoja umetniška dela predstavljali v javnih prostorih: šolah, domovih za ostarele, na straniščih, v vzgojno-varstvenih zavodih in prehodnih prostorih. >>vizualka, komentarji
 V okviru festivala Mesto žensk, so se v ŠKUC-u odsanjale Sanje o prihodnosti. Kustosinja razstave je Katy Deepwell, ki je hkrati tudi urednica revije n.paradoxa. Več številk revije, namenjene raziskovanju feministične teorije in sodobne umetnosti, ki jo ustvarjajo ženske, si lahko ogledate tudi na razstavi. Najnovejša številka n.paradoxe, ki prinaša kar nekaj zanimivih tem in člankov, pa je tudi naprodaj. Revije s podobnimi vsebinami v prostoru Slovenije ne boste našli, saj so še tiste revije, ki so namenjene sodobni umetnosti, redke. >>vizualka, komentarji
Prejšnji teden v ponedeljek, 4. 10. 2004, se je ob sedmi uri zvečer na počivališču Barje ob ljubljanski obvoznici, zbrala skupina ljudi. Iz aktovk so potegnili računalnike in na njih kakšno uro gledali neke filmčke. Potem so se igrali z dvemi daljinsko vodenimi avtomobilčki. Kaj se je v ponedeljek dogajalo na Barju, bomo razkrili v današnji Arteriji. Poleg tega smo odšli pogledat tudi v galerijo Alkatraz v Metelkovo mesto ali bolje rečeno, na Galapagos. V galeriji sta Galapagos v prihodnosti ustvarila Damjan Kracina in Vladimir Leben. >>vizualka, komentarji
Mesto žensk je v svojih desetih letih delovanja v Ljubljano pripeljalo širok spekter glasbenih umetnic, ki se med seboj žanrsko in konceptualno močno razlikujejo, vse pa predstavljajo izseke vrhunskega glasbenega ustvarjanja, ki zaradi takšnih in drugačnih razlogov po vsej verjetnosti nikoli ne bi zatavali v naše kraje. Od tradicionalnih godb do radikalnih zvočnih eksperimentov, bi lahko opisali dosedanje programske smernice Mesta žensk, ki se zvesto drži iskanja vedno novih kvalitetnih glasbenic. >>evav, komentarji
 V Fotki smo si ogledali delo zanimive francoske fotografinje. >>pavelk, komentarji
Mmmmm njam, četrtkov literarni maraton! Pozno v noč trajajoči prozno epski spektakel v Gromki je zadovoljil poslušalčeve potrebe in postregel z zadostno mero sladke smetane. Dvajset ženskih ustvarjalk je vsaka po svoje in v lastnem ritmu bodisi igrivem, domišljavem ali vsebinsko obogatenem, povzdigovala in ob pravih momentih vse do pol druge nočne ure dodajala humoristične bralno govorne vložke. Zgodil se je pravi pravcati oder žensk, kot je bil poimenovan spremljevalni dogodek Mesta žensk, ki letos praznuje svojo deseto obletnico. >>Vesna Vravnik, komentarji
|
| Najbolj brano |
