|
»Zdaj ne dvomimo več. Vemo, da se je Abraham odpravil na pot, da na ta dan zakolje lastnega sina.«
In Izmael je brez zavesti padel na sredo poti. Ubogi otrok! Ko je zopet prišel k sebi, je vprašal svojega gospodarja: »Oče, kaj vendar pomeni vse to? Je tudi gora lagala, tako kot starec? Sem morda na ta dan dosegel skrajni rob svojega življenja? Se morda gospodar usod pripravlja, da me pokliče k sebi? Oče, v tvojih rokah bom poln podložnosti in iz mene ne bo slišati nobenega vzdiha nad preteklostjo. Naj se izpolni, kar je zapisano!«
Tu pa tam bo v nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih postregel s tremi kratkimi zgodbami alžirskega pisatelja Rabaha Belamrija.
Interpretacija: Arni, Katja in Tjaša
Prevod: Suzana Koncut
>>petras, komentarji
Jesenski motociklistični saloni so paša za oči, zimska TV moto sezona pa ne preveč dober trening za zadnjo plat.
 >>lucy, komentarji
Včeraj je v Cankarjevem domu svoja vrata odprl že 21. knjižni sejem, osrednji slovenski knjižni dogodek, na katerem se letos predstavlja približno 80 slovenskih založb. Založniki, ki tovrstni dogodek v največji meri izkoristijo za lastno samopromocijo, hkrati že tradicionalno v isti sapi tarnajo, kako črni oblaki se zgrinjajo nad njimi. No ja, cenovno ugodne knjižne izdaje časopisnih hiš jih prav gotovo niso uničile, vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo z uvedbo tako opevane enotne davčne stopnje. >>kristinas, komentarji
 Za galerijo ŠKUC se skriva majhno dvorišče, ki ga je šef Joško očistil smeti in garjavih mačk. Med razpadlimi fasadami hiš, za priljubljeno Pavlo, me je trojica umetnikov in kustosov pripeljala v ta novonastali parkec. Stopila sem še korak dlje in se znašla pred Kabinetom. Ta je s svojo zloščeno novostjo predstavljal zanimivo nasprotje zapuščenemu prostoru v katerem se je nastanil.
>>vizualka, komentarji
 Za začetek dolgujemo Petrov esej ob doživljanju letošnjega Breaka.
Zatem pa: Arhitekturni bienale v Tobačni tovarni in ves rompompom okrog njega. Ksenija že težko čaka da pokritizira pop in blišč. Peter se mudi na liniji lokalno globalno. Petja razmišlja o sodobnih muzejih in bo zato v studio povabila Božidarja Zrinskega iz MGLC-ja. >>vizualka, komentarji
Antwerpen, druga polovica šestdesetih let. Na tamkajšnji železniški postaji se prvič srečata pripovedovalec romana in Austerlitz, moški, star 67 let, »domala mladostnega videza in svetlih, nenavadno kodravih las«. Človek brez identitete, človek, ki ne sodi nikamor. Njuno naključno srečanje postane večdesetletno druženje, pogovori vse daljši in razkrivajo vedno več. >>kristinas, komentarji
 V petem Artefaktu vas bomo spoznali z Dr. Aganom (alias Dragan Papić), srbskim nultimedijskim umetnikom, fotografom, internetnim gurujem in, predvsem - človekom. V nadaljevanju lahko preberete Papićevo skrajšano biografijo. Papićeva dela lahko pogledate tukaj: http://seecult.org/ipw-web/gallery/DraganPapic/ Dr. Aganov naslov je: nihil@rvkds.net. Dr.Agan uživa v prebiranju pisem ljudi, ki mu imajo kaj povedati. Odgovarja vsem.
+++ Poleg tega vas bomo postregli z dokumentarnim filmom za slepe Amerika – the land of oportunities... Glavne vloge: Harry S. Truman, Ronald Reagan, J. F. Kennedy, Marilyn Monroe, George W. Bush, Neil Armstrong in Charles Manson. +++ Bonus: Okrogla miza na temo kozmosa! Udeleženci: William S. Burroughs, Timothy Leary, Brion Gysin, Les Levine in Robert Anton Wilson. V soboto 26. 11. ob 17 h! >>Bojan Anđelković, komentarji
Nagrada vodomec za najboljši film uradne tekmovalne sekcije novih režiserjev Perspektive
Skriti Adut/Voksne mennesker/Dark Horse
Režija: Dagur Kári
Posebna omemba mednarodne žirije za podelitev nagrade vodomec:
Odgrobadogroba/Grave Hopping
Režija: Jan Cvitkovič
Nagrada Zveze mednarodne filmske kritike FIPRESCI
Kaj je Iva posnela 21. oktobra 2003/Što je Iva snimila 21. listopada 2003
Režija: Tomislav Radić
Nagrada Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic
Šutka/The Shutka Book of Records
Režija: Aleksandar Manić
V nadaljevanju... >>SanaBi, komentarji
Že v uvodni razpravi Sovraštva do glasbe nam Pascal Quignard z raznimi mitološkimi liki dokazuje, da je bila zvočnost že od nekdaj pogubna, povezana z nasiljem, podjarmljanjem, zastrupljanjem duše in celo s smrtjo. V zbirki esejev francoski pisatelj potuje od antične pogubnosti glasbe pa vse do glasbe, ki zastruplja v modernih nakupovalnih središčih. Zvočnosti je po pisateljevem mnenju povsem nemogoče ubežati, saj »ušesa nimajo vek«. >>Maja Krajnc, komentarji
 Balkan je danes še vedno popularna beseda. V naša ušesa plava iz ust politikov, novinarjev, teoretikov, priplazil pa se je tudi v svet umetnosti. Vsaj tri velike razstave so v začetku tega tisočletja za svojo glavno temo izbrale pojem Balkana in balkanske umetnosti. Balkanio so iskali Peter Weibel, Eda Čufer in Roger Conover. Harald Szeemann je s svojo razstavo Kri in mleko želel pokazati, da je prihodnost na Balkanu, v soteske Balkana pa se je podal Rene Block.
>>vizualka, komentarji
  Kako se film ljubi z avtorjem? Ja no, za začetek se pod roko peljeta v Tivoli. Sedeč na klopci si zvijeta cigareto, potem pa…mečkanje in odhod. Avtor je Naško Križnar, film pa 8 milimetrski, črnobeli. Ljubezen se je zgodila leta 1968, zdaj pa je na obisku v obeh Bežigrajskih galerijah.
>>vizualka, komentarji
V Equrni poteka razstava prekmurskega slikarja mlajše generacije Mitje Ficka z naslovom »Rdeča preproga«. Senzibilen slikar v svojem opusu iskreno opisuje iskanje samega sebe na poti od smrti do rojstva nazaj v nedolžnost. Slike odražajo večno hrepenenje v iskanju po višjih lepotah, vrednotah in smislu. Upanju, da jih bo našel skozi slikarski proces in najdene ponudil gledalcu. >>Maja Smrekar, komentarji
»Na točilnem pultu so stale same skodelice. Rahlo so podrhtevale. Mi pa z njimi. V resnici ne pijem veliko, do ničesar mi ni, preprosto. V gozdovih smo imeli vedno s sabo steklenico janeževega žganja. Pred vsakim helikopterskim napadom smo si privoščili pošten požirek. Sandlo, je govoril moj tovariš. To je pomenilo čisto, brez vode. Tako močno je žgalo v trebuhu, v grlu, da glava ni več mislila. Ko je tovariša zadel rafal, ni niti opazil.«
Jamel Eddine Bencheikh, "Megličasti bistro", nedelja, 20.11. ob 20.00
Interpretacija: Žorž in NinaG.
Prevod: Suzana Koncut >>petras, komentarji
V sobotni oddaji prisluhnite napovedi 21. Festivala gejevskega in lezbičnega filma, ki se prične 26.11. in zaključi 3.12. Letošnja novost je širitev festivala še v Koper (poleg Ljubljane in Celja) ter obogaten program s kratkimi filmi. V oddaji prisluhnite komentarju Igorja Španjola, festivalskemu selektorju in intervjuju s Suzano Tratnik, že dolgoletni sodelavki festivala. V nadaljevanju bomo predstavili pobudo akcije "Lezbijke darujejo kri", njeno ozadje in pomen ter pogled individualne aktivistke Maje Pan na trenutni slovenski gejevski in lezbični aktivizem. Na poslušanje v soboto, 19.11. ob 17h! >>Vesna Vravnik, komentarji
 Emil Schildt je bil rojen leta 1958 na Danskem. S fotografijo se je pričel ukvarjati v osemdesetih letih, od leta 1987 pa se s fotografiranjem tudi preživlja. Njegove specialiteta je predvsem uporaba starejših fotografskih tehnik, ki jih dandanes le še redko srečamo. Najbolj pri srcu mu je uporaba tekoče emulzije, pa cianotipija, manipulacija z negativi in pozitivi ter podobno. Poleg lastnega fotografiranja predava fotografijo tudi na srednji šoli. Morda ni odveč nameniti nekaj več besed omenjenim fotografskim tehnikam, ki ji uporablja. >>pavelk, komentarji
Mestno gledališče ljubljansko poznamo predvsem po pestrem izboru komedij. Nič nenavadnega torej, da se je med uvodnimi uprizoritvami v sezoni 2005 – 2006 znašel prav Goldonijev tekst Beneška dvojčka. Gre za komedijo, ki svoje temelje stavi na commedio dell´ arte, obenem pa se že racionalizira v smeri razsvetljenske komedije. Tokrat jo je na oder postavil režiser Dušan Mlakar. >>Nika Leskovšek, komentarji
Evropa prve polovice 20. stoletja. Čas, ko so odzvanjali zadnji toni prve svetovne vojne in si je svet počasi lizal rane. Iluzije umetnikov o dokončnem izbrisu gnijočega meščanskega sveta in stvaritvi prostora za novo umetnost novega človeka so se sicer uresničile, vendar so zahtevale visoko ceno. Posameznik je doživljal krizo subjekta, ki sta jo izzvala brutalnost svetovnega klanja in dokončen zlom dotlej veljavnih socialnih ter etičnih vrednot. Mučila ga je vedno večja podrejenost moderni tehnologiji, ki je dokazovala, da je čas prehitel človeka. >>kristinas, komentarji
Maja Bajević, mednarodno aktivna sarajevska vizualna umetnica, je bila v Sloveniji videna že večkrat, nazadnje smo lahko zvočno instalacijo Avanti popolo in video instalacijo Double-Bubble poslušali in si ogledovali v okviru festivala Mesto žensk. S svojimi projekti je sodelovala že v Benetkah, Istanbulu in Valencii, na tematski razstavi Kri in med Haralda Szeemanna v Klausterneubergu, samostojno je nastopila tudi v newyorški galeriji P.S.1. Obsežen življenjepis njenega ustvarjanja sedaj dopolnjuje še samostojna razstava v stockholmskem Moderna Museetu v ciklusu prvih tamkajšnjih predstavitev. >>Maja Krajnc, komentarji
 Tokratna Arterija je v celoti posvečena zgolj enemu dogodku, ki ga Ljubljana gosti v teh dneh. Maja, Peter in Petja smo pohajali po lokacijah, kjer domuje festival Break 2.3. Zaupali vam bomo naše misli o festivalu, slišali boste nekaj izjav umetnikov, ki razstavljajo v črevarni in na gradu Kodeljevo, v studiu pa bomo gostili umetniško vodjo festivala Polono Tratnik in koordinatorko programa Majo Murnik. In že na začetku: Break je ena redkih možnosti, da v naši domovinici stopite v kontakt z novimi vrstami. Na vseh štirih lokacijah si ga nujno oglejte do 21. novembra.
>>vizualka, komentarji
Spet se nam približuje druga sobota v mesecu in z njo oddaja SektorŽ. Tudi tokrat se bomo v oddaji posvetili vprašanju družbenega položaja današnje ženske.
Iz zadnje številke revije Delta smo pod drobnogled vzeli tekst »Konstrukcija ženske identitete v popularni kulturi«. Avtorica Karmen Špiljak bo svoje hipoteze in zaključke predstavila v etru. Med drugim bo spregovorila o ženskih žanrih, kamor uvršča telenovele, ženske revije ter oglase. Razložila pa bo tudi vpliv popularne glasbene kulture in ženskih pop ikon na identifikacijo ženske.
Petek, 25. novembra, je obeležen kot svetovni dan boja proti nasilju nad ženskami. Prostovoljka v Društvu SOS, Mojca Šorli, bo pojasnila, kako deluje njihovo Društvo in kako se lahko nanj oprejo žrtve nasilja. Kot predstavnica Ženske svetovalnice pa se bo pridružila Lorena Božac Deležan. Predstavila bo svetovalnico in napovedala akcijo, ki se obeta pod okriljem boja proti nasilju.
Povprašala pa ju bomo tudi o tem, zakaj je mogoče, da imamo v Sloveniji skrivališča za žrtve, ne pa zaporov za povzročitelje tako telesnih kot duševnih poškodb.
O vsem tem se lahko seznanite v oddaji SektorŽ, v soboto, 12. novembra ob 17.uri.
>>JasminaJ, komentarji
O Elfriede Jelinek se govori vse več in vse bolj zavzeto. Lanskoletna dobitnica Nobelove nagrade je zaradi svojih neprizanesljivih pogledov glede nazadnjaške avstrijske družbe v svojem domačem prostoru marsikomu trn v peti. Svobodomiselni in drzni literarni pristopi v zvezi s poniževalnim položajem žensk v družbi, in sploh  >>Zala Dobovšek, komentarji
"Za razliko od Adama Eva ni nikoli zares jokala, ko je bila izgnana iz raja. Ob tem ji je prej odleglo, čeprav ji je bil razlog, zaradi katerega sta se znašla zunaj, popolnoma nerazumljiv. »Vseprisotni« ju je nadzoroval, najmanjši kamenčki in najneznatnejše cvetlice so se spremenili v vohune, podložne tistemu nenavadnemu, muhavemu ukazu Kralja stvarstva: da se je prepovedano dotakniti sadežev tisočev in tisočev jablan, ki so bile posajene povsod po rodovitnih edenskih tleh!" 
Pesnik, esejist in romanopisec ANOUAR BENMALEK je po študiju matematike v Kijevu in Alžiru poučeval na alžirski univerzi ter deloval kot novinar. Med leti 1988 in 1991 je vodil Alžirski odbor proti mučenju, leta 1993 pa je moral zapustiti Alžirijo. Trenutno predava na pariški 9. Univerzi.
Interpretacija: AnaP. in Boris
Prevod: Suzana Koncut >>petras, komentarji
Glede na dokaj pičlo zgodnje novembrsko fotografsko dogajanje v naši prestolnici je bila Fotka posvečena nekoliko bolj neaktualnim temam. >>pavelk, komentarji
Jurij Konjar se je vrnil v domačo deželico in s seboj prinesel nov kreativni produkt. Plesni duet, ki ga je ustvaril s soplesalko Gabrielle Nankivell, naj bi dokumentiral čas, pot in doživljanje dveh gibalcev, odpihnjenih v širni svet 21.stoletja. V Stari elektrarni se je zbrala smetanica slovenskega porekla in se po dvajset minutni zakasnitvi naužila res obilno dekoriranega odrskega prostora. Jurij Konjar je tudi tokrat udaril z vseh strani. Scenografija, kostumografija, video, tekst in gib; vse se z neskromno jakostjo vrže gledalcu v zobe. >>Ariana Ferfila, komentarji
V soboto se je v Zlatarstvu Skušek pod Plečnikovimi arkadami pri Uršulinski cerkvi zgodil performans z naslovom Primavera. Performans je potekal v multimedijskem slogu ob spremljavi žive glasbe, video projekcije in nekakšne žive instalacije, ki so jo sestavljale tri performerke. Predstavljale so Tri gracije iz znane Botticelijeve slike Prihod pomladi. Performerke so, oblečene v obleke iz tančic, ki so spominjale na obleke treh Gracij, sedele v izložbi. >>Maja Smrekar, komentarji
 Prvonovembersko sladkanje z sodobno umetnostjo bo potekalo takole:
1. hod: Maja ponuja presen obisk galerije SZDLU s skupinsko razstavo, ki jo je pripravila Petra Kapš.
2. hod: Ksenija je spekla recenzijo tipografske razstave eat v MGLC
3. hod: Petja je zamrznila Neimenovane Mirka Bratuše. >>vizualka, komentarji
Vse interpretacije so legitimne, ker »pesnikova skrivnost je skrivnost tudi za njega samega«, je poudaril povabljenec v prostore Društva slovenskih pisateljev v sredo ob osmih zvečer. Kljub tej izjavi se tistemu, ki pokliče Aleša Debeljaka k pogovoru, ni treba bati, da se bo pesnik dostojanstveno odmaknil pred pojasnjevanjem lastnega dela ali zavil v plašč molčečnosti. Ravno nasprotno, večja nevarnost je, da bo popolnoma odrinil vlogo spraševalca in z govorom, ki je vedno več kot le odgovor na vprašanje, pogovor odpeljal na poti, ki niso zarisane v načrt potovanja po njegovi poeziji. Aleš Debeljak se je predstavil v zanimivi kombinaciji, kot ploden pesnik in prav tako izčrpen teoretik svoje lastne poezije. >>Iva Kosmos, komentarji
V soboto so odrske deske ljubljanske Drame gostile starosto teaterskega delovanja, Srbsko narodno gledališče iz Novega Sada. V svoji misiji predstavljanja domače gledališče umetnosti je tokrat pristalo v Ljubljani s predstavo Tužna komedija, ki pod taktirko dramaturga in režiserja Egona Savina, svojo premiero doživela doma, 5. novembra prejšnjega leta. Egon Savin in Srbsko narodno gledališče so zapriseženi popotniki po »jugoslovanski« odrskih deskah in tudi tokrat, po političnem koncu t.i. domačega dvorišča so bili sprejeti v duhu bratskega gostoljubja, prevajalske mašine so zato ostale v predalih. >>Igor Bijuklič, komentarji
Če se kakšen dogodek ponovi štirikrat in je prisotnost udeležencev in udeležba obiskovalcev vsakič večja, lahko brez pretiravanja zatrdimo, da dogodku dobro kaže. Da se bo tako »prijel«, da ga bomo vsako leto znova komaj, komaj čakali. In Goli oder je tak dogodek. >>Katjak, komentarji
|
| Najbolj brano |
