Današnja Rima bo predstavila italijanskega pesnika Paola Ruffillija, čigar zbirka Stvari sveta je letos izšla pri Centru za slovensko književnost v Ljubljani. Slišali bomo pet pesmi (Izkušnja, Očitnost, Ogledalo, Slovar in Sluge sveta), ki jih je v italijanščini prebral pesnik sam na Živi književnosti 2006. Slovenske prevode, delo Gašperja Maleja, pa Medeja Novak. >>
petrak, komentarji
Razstava srbskih umetnikov Igorja Antića in Stevana Kojića s pomenljivim naslovom Ikonografija bordela, nima veliko skupnega z vzdušjem v bordelu, saj se poigrava s sociološkimi in zgodovinskimi metaforami ter odpira nove prostore družbenega in umetniškega bivanja v določenem časovnem in prostorskem okolju. Skupna komponenta obeh umetnikov je velika senzibilnost, ki jo odpira obdobje tranzicije in z njim povezane fantazme o podobah, ikonah in pojmih, povezanih s političnimi spremembami na področju bivše Jugoslavije in z obdobjem odraščanja. 
Minuli teden smo v dve glavni mesti naše deželice družno zakorakali lezbijke in geji ter opozarjali, da smo ponosni na to kar smo, ter da zahtevamo še več pravic kot jih že imamo. A žal ostaja grenak priokus naših zahtev, saj nekdo še vedno misli, da zahtevamo preveč. Nekdo žal še vedno misli, da moramo nazaj med štiri stene. Nekdo se zopet oglaša in grozi. Vprašanje je, kdo komu in zakaj?
Ko se je konec letošnjega marca zgodila zasedba opuščene tovarne Rog smo bili mnogi kulturno osveščeni nadebudneži optimistično razpoloženi ob tej novi pridobitvi. Skupina Temp, ki je na podlagi kontinuitete svojega ustvarjanja dobila začasno dovoljenje za uporabo zapuščenih industrijskih prostorov, je s svojo odločnostjo vlivala veliko upanja in samozavesti. Rog so kot nadgradnjo svojih prejšnjih projektov v javnem prostoru z državljnsko nepokorščino in zasedbo medijsko izpostavili, privabili vanj relevantno in očitno naklonjeno stroko ter zadevo predali v upravljanje ljudstvu.
Pri Beletrini je to pomlad izšla knjiga slovenskega avtorja Dušana Merca z naslovom Šesta knjiga sanj. Knjiga je super. Preberite si jo.
V nedeljo bomo poslušali tri pesmi, ki jih je Milan Šelj prebral na letošnjem festivalu Živa književnost v Ljubljani. Objavljene so v negovem samostojnem prvencu Darilo, ki je izšel pri založbi ŠKUC. 
Svoj tretji celovečerec Naomi Kawase postavlja v starodavno japonsko prestolnico Naro. V Sharasojyu – drevesu sorodnih duš njen rojstni kraj, v katerega se je v svojem obsežnem filmskem opusu že večkrat vrnila, postane mesto življenja. Mesto izginevanja, izgubljanja, pozabljanja, sprejemanja, soočanja, spreminjanja in mesto ponovnega rojstva. 
»To leto proglašamo Ano Desetnico v znaku sonca!« Tako je direktor Goro Osojnik, predstavil deveti mednarodni festival uličnega gledališča, ki letos poteka v Ljubljani od 28. junija do 2. julija. Ko je dan po otvoritvi, v četrtek popoldan, ob okna in strehe v stari Ljubljani zaropotala toča velikosti majhnih lešnikov, je bilo jasno, da je festival zopet, kot uročen, priklical dež. 
Nedelja ob treh zjutraj, klub Barutana, ki se nahaja znotraj obzidja Beograjske trdnjave. Tu se odvija Visual art & Clubbing dogodek posvečen video instalacijam, ki s simultanimi projekcijami predstavljajo scene iz New Yorka, s skupnim naslovom ’Beautiful strangers’... V ozadju nas nežno, v minimalističnem chill-out razpoloženju boža DJ Daniel Sanchez s svojim prijetnim izborom glasbe. 
Pozdravljeni. V današnji oddaji vam bo Petja Grafenauer Krnc postregla s svojim razmišljanjem o festivalu Crash Test Dummy, ki se te dni odvija v Argentinskem parku. Miha Colner bo razglabljal o dandanašnjih sistemih preživetja, ki se odvijajo pod budno taktirko kapitala zato seveda velikokrat bazirajo na takšnih ali drugačnih ravneh prostituiranja. Navezujejo se na razstavo Igorja Antića in Stevana Konjića z naslovom Ikonografija bordela. Ta je na ogled v Mestni galeriji na Cankarjevem nabrežju. Za konec pa bo Maja Smrekar namenila nekaj besed nekoliko lahkotnejši tematiki, in sicer razstavi kostumov Alana Hranitelja v Mednarodnem grafičnem likovnem centru. 
Ko se politiki lotijo pisanja knjig, vedno zastrižem z ušesi. OK, seveda v svetu obstajajo primeri, ko se pisatelji, dramatiki in še kakšni pišoči ljudje podajo v politiko, vendar je bolj pogosta obratna praksa. V Evropi je častna literarna izjema najbrž zgolj nekdanji češki predsednik Vaclav Havel, pa še on je prišel na oblast kot disident ob zlomu komunizma in ne kot prerivajoči se kader strankarskega sistema.
“Drage dame in gospodje, to je bila naša predstava. Poskušali smo vas nasmejati, se vas dotakniti in vam polepšati dan. Če nam je uspelo, vas prosimo, da v klobuk vržete bankovec ali dva – tisti, ki imate več, plačajte še za tiste, ki imajo manj ali ki sploh nimajo. Tako kot v socializmu. Hvala, dame in gospodje, in lep dan vam želimo še naprej.” S temi besedami je zaključil svojo predstavo eden izmed nastopajočih na lanskoletnem Mednarodnem festivalu uličnega gledališča Ana Desetnica v Ljubljani in med gledalci požel salve smeha in huronski aplavz. Letošnja edicija festivala se bo, preden se bo podala na turnejo po slovenskih mestih, v prestolnici odvila med 28. junijem in 2. julijem. Za mnoge Ljubljančane se bo s tem tudi uradno začelo letošnje poletje. 
Stara elektrarna je pred kratkim gostila svežo predstavo Matjaža Pograjca. Show your face, kot se predstava imenuje, je kreirala skupina Betontanc v sodelovanju z Litvansko skupino Umka. Močno zvočno osnovo predstavi je tokrat podala skupina Silence s saksofonskim ojačanjem dua, za katerega je poskrbel Ugis Vitins. 
Poslušali bomo pesmi Jureta Jakoba, ki jih je prebral v Mali šoli na Metelkovi na literarnem večeru kluba Gromka in Male šole. Novejše pesmi si lahko preberete v žlahtnem pomenu jedki zbirki Budnost. 
Poslušali bomo nastop Marcella Potocca. Svoje pesmi iz druge zbirke Pripovedi o ovcah, ljudeh in drugih živalih je prebral v klubu Gromka na Metelkovi na Seriji branj revije Literatura 27. septembra 2005. 
Na zgodnji junijski dopust sem se odločil vzeti nekaj knjig iz bogate zbirke kulturne redakcije RŠ-a, da napišem nekaj recenzij. Tako vsaj del dopustniškega budžeta zaslužim kar na dopustu. Če bi slučajno deževalo. In je deževalo. Že drugi dan. In sem prebral knjigo, ki mi je prva prišla pod roke. In ta je nosila naslov Zaliv. Na dopustu sem bil na morju, v zalivu, pa se mi je dozdevalo, da sem z izbiro prve knjige zadel žebljico na glavico. Jej, jej, jej.
Marko A. Kovačič že več kot četrt stoletja bogati domačo umetnostno sceno. Pregledna razstava, ki zajema najpomembnejše faze delovanja tega avtorja med leti 1981 in 2006, je nastala v učinkoviti koprodukciji Mestne galerije Ljubljana ter Zavoda za sodobno umetnost SCCA. Direktorica slednjega Barbara Borčić je tudi kuratorka dogodka in urednica preglednega kataloga, napolnjenega z bogatim slikovnim gradivom in prispevki mnogih referenčnih domačih piscev.
Dober dan. Lep dan vam želimo, spoštovane tovarišice in tovariši, mladinke in mladinci in, vemo da vztrajate z nami, zveste pionirke in pionirji. 
Senjalca je tretji del dozdajšnje trilogije Bojana Meserka, izdan pri Založniškem ateljeju Blodnjak. Prvi dve knjigi te trilogije nosita naslova Sanjališče in Sanjalnica. Istoimenska sta tudi paralelna prologa, nekakšna uvodnika, ki po mojem pričarata pravo vzdušje za nadaljevanje, ki sledi. Ta dva uvodnika, ki se nevarno bližata vizualni poeziji, nas torej uvedeta v to nenavadno, mestoma že bizarno in konfuzno knjigo z naslovom Senjalca.
Iz uredništva za kulturo in humanistiko prihaja odmev na osemnajsto svetovno prvenstvo, ki se je prejšnji teden začelo v Nemčiji. Prepričani smo, da je nogomet zgodba, ki jo lahko beremo na mnogo načinov. V eter Radia Študent vam kulturca prinašata sveži pripovedi, ki vsaka na sebi lasten način kljubuje populizmom, nestrokovnosti in dolgočasnosti poročanja o igri, ki je postala religija nacij in zabave. Poslušalcu v pomoč pri umevanju dodane umetniške vrednosti, ki je bo deležen v polnočni kompoziciji, opozarjava, da to ne bo navaden intervju, ampak sestav mnenj dveh nogometnih navdušencev, ki se v življenju nista še nikoli srečala. 
V Galeriji Kapelica v Ljubljani je na ogled ušesa parajoči projekt Bojana Fajfrića z naslovom Tuning the Countries III, ki je na ogled še do konca tedna. Fajfrić se predstavlja v okviru Bitshifta, serije zvočnih dogodkov, predavanj in delavnic, ki jo je galerija zasnovala v letu 2002. 
V nedeljo, 18. junija 2006: LIDIJA DIMKOVSKA 
V soboto, 17. junija 2006, ob 19.50: ALEŠ MUSTAR 