S šestletnim zamikom smo tudi v slovenščini dočakali predzadnji roman Milana Kundere Nevednost. Za založbo Beletrina ga je prevedel Jaroslav Skrušny.
gorazd, komentarji
| Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo. Povezava na novo spletno stran je tole |
|
|
Knjižico, naslovljeno Luknja v novcu, je leta 2003 založilo društvo Apokalipsa v zbirki Fraktal. Prinaša izbor iz edine, takoj po Kermaunerjevi smrti leta 1966 objavljene knjige. Poslušali bomo izsek z literarnega večera Društva Apokalipsa, ki si je dogodil 30. maja v Celici na Metelkovi v Ljubljani. 
Pred kratkim se je v izdaji založbe Modrijan pojavil nov prevod znanega francoskega pisatelja Frederica Beigbederja. Do zdaj smo v slovenščini lahko brali njegovi svetovni uspešnici 2.999 SIT ter Windows on the World. V prvi knjigi naj bi nam Beigbeder razjasnil zakulisje sveta oglaševanja, v drugi pa naj bi nam – v času ko sta boeinga treščila v »nebotičniška dvojčka« - psihološko in filozofsko razložil dogajanja v World Trade Centru 11. septembra. Tudi v knjigi Ljubezen traja tri leta, ki je bila sicer napisana prej, si ni zastavil nič manjše naloge. V njej nam je Beigbeder hotel pojasniti kaj je to ljubezen in koliko le-ta traja. 
Ne dolgo tega so v enem od ljubljanskih blokov, kjer domuje knjigarna in založba Mladika, predstavili štiri nova knjižna dela. Dve knjigi sta iz knjižne zbirke Trepetlika, kar pomeni, da sta namenjeni najstnikom okrog štirinajstega leta, drugi dve pa iz knjižne zbirke Liščki, namenjene malčkom iz prvih razredov osnovne šole. Vse so trdno vezane in bogato opremljene z ilustracijami, ki tekste dopolnjujejo, ponekod celo prekašajo, le njihova cena ni pretirano mikavna za, v večini primerov, stroškovno preobremenjeno mlado družino.
Kljub svetovni slavi in fenomenu »Terzanijevega ljudstva« v Italiji, je Tiziano Terzani v Sloveniji relativno neznan. Njegovo ime se ne povezuje z velikim poročevalstvom iz vojnih žarišč v Aziji kot tudi ne z zagnanim glasništvom za mir. 
Galerija Fotografija do dvaindavjsetega julija gosti razstavo Aleksandre Vajd in Hyneka Alta MANWOMANUNFINISHED. Gre za serijo njunih portretov, ki si jih je mogoče ogledati v veliki kartonasti knjigi, potem ko smo si nataknili bele zaščitne rokavičke. Fotografije dveh profesionalno in zasebno povezanih fotografov so nastajale v obdobju preteklih petih let. 
Poslušali bomo berlinskega pesnika Daniela Falba, ki je 30. novembra 2004 nastopil v Kudu Franceta Prešerna v Ljubljani na večeru revije Literatura in Goethejevega inštituta iz Ljubljane, naslovljenem Nemci v Ljubljani: Mlada sodobna nemška poezija. Pesmi, ki jih bomo slišali, je v slovenščino prevedla in prebrala Urška P. Černe. 
Visoke temperature gibalnih umetnikov še niso ustavile pri njihovem ustvarjanju. V vroči dvorani Plesnega teatra v Ljubljani se je predstavila Yasmine Hugonnet, plesalka in koreografinja italijansko švicarskega rodu. V Slovenijo jo je pripeljal izbor organizacije Pépiničres européenes za mlade umetnike, ki spodbuja mednarodno integracijo ustvarjalcev in v sodelovanju s Programom Kultura 2000 Evropske Komisije financira različne umetniške projekte. 
To kar je nekoč v časih preminule deželice Jugoslavije predstavljal - na področju filmske umetnosti - Pulski filmski festival, je na področju gledališke umetnosti pomenil novosadski gledališki festival, Sterijino pozorje. Poimenovan je bil po srbskem komediografu Jovanu Steriji Popoviću. O tem kako pomemben je bil ta festival, govori tudi to, da je bil eden od ustanoviteljev festivala, Nobelov nagrajenec za književnost Ivo Andrić. Festival je bil ustanovljen z namenom, da publiki in strokovni javnosti na enem mestu predstavi gledališke projekte, ki so bili ustvarjeni po dramskih delih domačih dramatikov. 
Pesniški prvenec Stanke Hrastelj Nizki toni (Založba Goga, Novo mesto; nagrada prvenec leta) je v Kosilu nekega molja pozobala Petra Koršič. 
»Vedeti je treba, da je vojna splošen pojav, da je pravo prepir in da se vse dogaja po prepiru in potrebi.« Herakleitos 
Ljubljanska fotografska Galerija Photon, ki ima svoje prostore v Plečnikovem Pegleznu na Poljanski cesti, že tretje leto zapored organizira izbor sodobne erotične fotografije. Medtem ko se je prejšnji dve leti osredotočala zgolj na slovensko erotično fotografijo, se je letos razširila še na nekaj predstavnikov tujih držav, to je Italije in Srbije. 
Današnja Rima bo predstavila italijanskega pesnika Paola Ruffillija, čigar zbirka Stvari sveta je letos izšla pri Centru za slovensko književnost v Ljubljani. 
Razstava srbskih umetnikov Igorja Antića in Stevana Kojića s pomenljivim naslovom Ikonografija bordela, nima veliko skupnega z vzdušjem v bordelu, saj se poigrava s sociološkimi in zgodovinskimi metaforami ter odpira nove prostore družbenega in umetniškega bivanja v določenem časovnem in prostorskem okolju. Skupna komponenta obeh umetnikov je velika senzibilnost, ki jo odpira obdobje tranzicije in z njim povezane fantazme o podobah, ikonah in pojmih, povezanih s političnimi spremembami na področju bivše Jugoslavije in z obdobjem odraščanja. 
Minuli teden smo v dve glavni mesti naše deželice družno zakorakali lezbijke in geji ter opozarjali, da smo ponosni na to kar smo, ter da zahtevamo še več pravic kot jih že imamo. A žal ostaja grenak priokus naših zahtev, saj nekdo še vedno misli, da zahtevamo preveč. Nekdo žal še vedno misli, da moramo nazaj med štiri stene. Nekdo se zopet oglaša in grozi. Vprašanje je, kdo komu in zakaj?
Ko se je konec letošnjega marca zgodila zasedba opuščene tovarne Rog smo bili mnogi kulturno osveščeni nadebudneži optimistično razpoloženi ob tej novi pridobitvi. Skupina Temp, ki je na podlagi kontinuitete svojega ustvarjanja dobila začasno dovoljenje za uporabo zapuščenih industrijskih prostorov, je s svojo odločnostjo vlivala veliko upanja in samozavesti. Rog so kot nadgradnjo svojih prejšnjih projektov v javnem prostoru z državljnsko nepokorščino in zasedbo medijsko izpostavili, privabili vanj relevantno in očitno naklonjeno stroko ter zadevo predali v upravljanje ljudstvu.
Pri Beletrini je to pomlad izšla knjiga slovenskega avtorja Dušana Merca z naslovom Šesta knjiga sanj. Knjiga je super. Preberite si jo.
V nedeljo bomo poslušali tri pesmi, ki jih je Milan Šelj prebral na letošnjem festivalu Živa književnost v Ljubljani. Objavljene so v negovem samostojnem prvencu Darilo, ki je izšel pri založbi ŠKUC. 
Svoj tretji celovečerec Naomi Kawase postavlja v starodavno japonsko prestolnico Naro. V Sharasojyu – drevesu sorodnih duš njen rojstni kraj, v katerega se je v svojem obsežnem filmskem opusu že večkrat vrnila, postane mesto življenja. Mesto izginevanja, izgubljanja, pozabljanja, sprejemanja, soočanja, spreminjanja in mesto ponovnega rojstva. 
»To leto proglašamo Ano Desetnico v znaku sonca!« Tako je direktor Goro Osojnik, predstavil deveti mednarodni festival uličnega gledališča, ki letos poteka v Ljubljani od 28. junija do 2. julija. Ko je dan po otvoritvi, v četrtek popoldan, ob okna in strehe v stari Ljubljani zaropotala toča velikosti majhnih lešnikov, je bilo jasno, da je festival zopet, kot uročen, priklical dež. 
Nedelja ob treh zjutraj, klub Barutana, ki se nahaja znotraj obzidja Beograjske trdnjave. Tu se odvija Visual art & Clubbing dogodek posvečen video instalacijam, ki s simultanimi projekcijami predstavljajo scene iz New Yorka, s skupnim naslovom ’Beautiful strangers’... V ozadju nas nežno, v minimalističnem chill-out razpoloženju boža DJ Daniel Sanchez s svojim prijetnim izborom glasbe. 
Pozdravljeni. V današnji oddaji vam bo Petja Grafenauer Krnc postregla s svojim razmišljanjem o festivalu Crash Test Dummy, ki se te dni odvija v Argentinskem parku. Miha Colner bo razglabljal o dandanašnjih sistemih preživetja, ki se odvijajo pod budno taktirko kapitala zato seveda velikokrat bazirajo na takšnih ali drugačnih ravneh prostituiranja. Navezujejo se na razstavo Igorja Antića in Stevana Konjića z naslovom Ikonografija bordela. Ta je na ogled v Mestni galeriji na Cankarjevem nabrežju. Za konec pa bo Maja Smrekar namenila nekaj besed nekoliko lahkotnejši tematiki, in sicer razstavi kostumov Alana Hranitelja v Mednarodnem grafičnem likovnem centru. 
Ko se politiki lotijo pisanja knjig, vedno zastrižem z ušesi. OK, seveda v svetu obstajajo primeri, ko se pisatelji, dramatiki in še kakšni pišoči ljudje podajo v politiko, vendar je bolj pogosta obratna praksa. V Evropi je častna literarna izjema najbrž zgolj nekdanji češki predsednik Vaclav Havel, pa še on je prišel na oblast kot disident ob zlomu komunizma in ne kot prerivajoči se kader strankarskega sistema.
“Drage dame in gospodje, to je bila naša predstava. Poskušali smo vas nasmejati, se vas dotakniti in vam polepšati dan. Če nam je uspelo, vas prosimo, da v klobuk vržete bankovec ali dva – tisti, ki imate več, plačajte še za tiste, ki imajo manj ali ki sploh nimajo. Tako kot v socializmu. Hvala, dame in gospodje, in lep dan vam želimo še naprej.” S temi besedami je zaključil svojo predstavo eden izmed nastopajočih na lanskoletnem Mednarodnem festivalu uličnega gledališča Ana Desetnica v Ljubljani in med gledalci požel salve smeha in huronski aplavz. Letošnja edicija festivala se bo, preden se bo podala na turnejo po slovenskih mestih, v prestolnici odvila med 28. junijem in 2. julijem. Za mnoge Ljubljančane se bo s tem tudi uradno začelo letošnje poletje. 
Stara elektrarna je pred kratkim gostila svežo predstavo Matjaža Pograjca. Show your face, kot se predstava imenuje, je kreirala skupina Betontanc v sodelovanju z Litvansko skupino Umka. Močno zvočno osnovo predstavi je tokrat podala skupina Silence s saksofonskim ojačanjem dua, za katerega je poskrbel Ugis Vitins. 
