|
 Zveneče ime režiserja Zhanga Yimouja je po kultnem epskem tandemu filmov Junak in Hiša letečih bodal podpisalo novo filmsko stvaritev. V aktualnem Prekletstvu zlate rože se izčiščena režijska poetika prepleta s premišljeno vsebinsko zasnovo v slogu shakespearskega spletkarstva. Prežet s spektakularno naracijo, film obljublja dovršeno vizualno odisejado, v kateri se režiser s polja art produkcije vse bolj približuje zahodnemu svetu. Gledalec pa poželjivo absorbira premišljeno filmsko estetiko, a se ob bledenju hipnih vizualnih užitkov na koncu strinja, da vse, kar se sveti, ni zlato.
>>Pina, komentarji
Danes bomo poslušali branje Tareka Eltayeba in slovenski prevod Mohsena Alhadyja in Margit Podvornik Alhady v interpretaciji hčerke Hane Alhady.
Pod tankim dekliškim glasom, Hana je korektno interpretirala prevode, na trenutke morda s preveč vzneseno, dramatično noto, so prečiščene pesmi Tareka Eltayeba izgubile prosti pad, ki ga imajo pri tihem branju. Zaradi skope in ekonomične uporabe besed so Eltayebove pesmi zagonetne, ker učinkujejo kot literarne prilike, nas kot tujce pa zanaša, ker nam umanjka oprijemališče v manj poznanem mitološko-legendarnem izročilu. Vse to kaže, da se Eltayebove pesmi dozira po požirkih.
Prisluhnimo! >>petrak, komentarji
 Za začetek je morda vredno povedati, da je Muriša ime mrtvega rokava reke Mure, ki leži na skrajnem severovzhodu Slovenije in velja za eno izmed najlepših naravnih čudes, ki ga lahko Prekmurje ponudi zunanjemu opazovalcu. Ob takšnih zemljevidih so bili ustvarjeni literarni junaki – »dobri ljudje« Miška Kranjca, ki so nam skozi svoje izkušnje zarisovali, kakšna je bila »mladost v močvirju«, ob mrtvicah reke Mure. Da pa ob Muri lahko »uspevajo« tudi drugačni literarni junaki, ki ne delujejo zgolj kot tihožitja poleg reke, nam pokaže Feri Lainšček z likom Elice Sreš iz romana »Ločil bom peno od valov« ter njenim sinom Julianom Spranskim, protagonistom nadaljevalnega romana »Muriša«, ki je bil letos ovenčan tudi s nagrado Kresnik.
>>Julija_sa, komentarji
 - umrl srbski filmski scenograf in režiser Dragoljuv Ješa Ivakov
- znanih pet zbirk v ožjem izboru za Veronikino nagrado - iz žirije za Veroniko izstopila Alenka Zor-Simoniti - Irena Ostrouška spet na Filmskem skladu - jutri: razstave - v Photonu, v Galeriji ZDSLU in na križišču Šubičeve in Slovenske - v soboto v Čedadu začetek Mittelfesta (letos predvsem o človekovih pravicah) >>JasminaJ, komentarji
 Berlin je znan kot mesto kulturne avant-guarde tako imenovanega postmodernega časa. Svoj vrhunec je sicer že dosegel in počasi izgublja nekaj svoje ostrine. Za ustvarjalce in širšo likovno publiko pa je nedvomno priv >>
IdaH, komentarji
 V deželah, ki končujejo bolečo operacijo tranzicije, vse bolj vzhaja in straši nova figura in njena veščina, ki se je med naprednimi zahodnjaki bojda že udomačila v zadnjih petdesetih letih povojnega obdobja. Ta figura, ki perfektno obvlada svoj posel, čudežno vznikne ob perečih vprašanjih napredka, konkurenčnosti, vizije, skratka prihodnosti vseh nas. Ob neizbežnem soočenju z managerjem in managmentom, njegovo govorico, cilji in delovanjem, se nam v prvem planu poraja občutek, da je to nekaj, kar nima več toliko opravka s tradicionalnim pojmovanjem ekonomskih znanosti, praks in sistemov. Še več. Samega sebe in svoje poslanstvo dojema kot možnosti iti onkraj preživelih ekonomskih znanosti, okvirov in praks, ki so obtičali v očitni zagati. In z njimi celotno človeštvo.
>>Igor Bijuklič, komentarji
 Prejšnji teden se je med modrimi stenami galerije Kapelica na Kersnikovi 4 zgodila premiera gledališkega performansa Daše Lakner z naslovom Krivda spomina. V klavstrofobično-ljubki dvoranici je avtorica predstavila lastno dramatizacijo Frischevega romana Sinjebradec. Fizične meje dvorane so premaknili trije platneni zasloni, kjer je potekala hipna video manipulacija oziroma rekonstrukcija dogajanja. Za video efekte je poskrbela ekipa Dekaos, medtem ko je zvočno kuliso izrazito tesnobne atmosfere zamešal Luka Prinčič.
>>Igor Bijuklič, komentarji
Italijanski pesnik Giovanni Fierro se je rodil v Gorici leta 1968. Pesmi je objavil v skupinskih zbirkah Frantumi in Prepletanja/Intrecci leta 2002 in 2003 pri goriški založbi Sottomondo. Prva samostojna zbirka z naslovom Lasciami cosi izide leta 2004.
Italijanski pesnik Giovanni Fierro iz Gorice je svoje pesmi prebral na literarnem večeru mlajših italijanskih pesnikov v Kudu Franceta Prešerna v Ljubljani 30. maja 2007. Za slovenske prevode je poskrbel Tomislav Vrečar. >>petrak, komentarji
Italijanski pesnik Francesco Tomada ni prvič gost oddaje Rimo v eter – rimo v veter. Leta 1966 v Vidmu rojeni pesnik, doma iz Gorice, je bil gost Dnevov poezije in vina 2006. Tako da ga slovenski bralec lahko že pozna vsaj prek slovenskih prevodov njegovih pesmi, objavljenih v zborniku Medana 2006. 30. maja letos je bil gost literarnega večera v Kudu Franceta Prešerna v Ljubljani. Poslušali bomo izsek nastopa.
Prisluhnimo pesmim italijanskega pesnika Francesca Tomade in slovenski različici Tomislava Vrečarja.
>>petrak, komentarji
POGOVOR S KRITKOMA DARJO PAVLIČ IN IGORJEM DIVJAKOM 
Včeraj se je začel četrti festival Pranger z osrednjim dogajanjem letos v Rogaški Slatini. Srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije organizira KUD Pranger. Koncept srečanja je izmenjevanje mnenj med kritiki in pesniki ter tudi polemično debatiranje, predvsem pa dinamično ocenjevanje in predstavljanje devetih zbirk preteklega leta, ki so bile po mnenju treh kritikov vredne posebne pozornosti. >>petrak, komentarji
TRIDNEVJE SLADOSTRASTJA ZA PESNIKE, KRITIKE IN PESNIŠKE PREVAJALCE  Danes se začenja četrti festival Pranger. Srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije organizira KUD Pranger. Ni naključje, da so nadobudneži izbrali to ime. Festival je geografsko umeščen v tisti del slovenskega podeželja, ki ga je zgodovina označila s srednjeveškimi sramotilnimi stebri, prangerji. Koncept srečanja neposrednih in posrednih ustvarjalcev in soustvarjalcev poezije je zamišljen - in doslej je bil tako tudi izpeljan - kot dinamično ocenjevanje in predstavljanje devetih zbirk preteklega leta, ki so bile po mnenju treh kritikov vredne posebne pozornosti; kot izmenjevanje mnenj med kritiki in pesniki; in ne nazadnje tudi kot polemično debatiranje. Tako se je v preteklih letih nemalokrat zgodilo, da so bili na pranger postavljeni ne le pesniki, temveč tudi kritiki. Zato ime festivala še kako ustreza kakovostno zasnovanemu programu.
>>petrak, komentarji
 - Fellinijeva La Strada na Lentu
- ulični Rudi Potepuški v Novem Mestu - razstava Predelano/ Preradjeno/ Recycled v Ljubljani >>JasminaJ, komentarji
 V Novem Sadu je letos že trinajstič potekal Mednarodni festival alternativnega in novega teatra Infantastic. 25. junija se je tako v Srbskem narodnem pozorištu otvoril enotedenski, dobro natrpan festivalski program, ki dokaj prizadevno skuša doseči prag novega, svežega in alternativnega. Programska shema festivala je obsegala domače kot tuje odrske predstave, performativne igre, razstave, koncerte, ulične intervencije kot tudi predavanja ter delavnice kreiranja fizičnih sekvenc za igralce.
>>Ariana Ferfila, komentarji
 Tina Smrekar je mlada vizualna umetnica, ki je v zadnjih letih postala prepoznavna po svojem močnem vsebinskem umetniškem izrazu. Teme obravnava z različnimi umetniškimi mediji kot so fotografija, video, umetniška raziskava in performans. V lanskem letu je bila izbrana v selekcijo slovenskih avtorjev na mednarodni skupinski razstavi Photonic Moments II. Pred tem je sodelovala na festivalih Break 2.2 in Mesto žensk, hkrati pa se konstantno predstavlja doma in v tujini.
>>Maja, komentarji
GLEDALIŠČE NA PROSTEM: V DESETO GRE RADO Včeraj se je v parku Kodeljevo zaključil že deseti festival uličnega gledališča Ana Desetnica, ki je pretekle štiri dni razveseljeval mestno rajo, staro in mlado, zdolgočasene lokalce in nadobudne turiste, ljubitelje gledališča in naključne mimoidoče. Vsi ti so delili pričakovanje, da jih za skoraj vsakim mestnim vogalom lahko pričakajo nova oblika in barva ter predvsem nova zgodba. >>Alja, komentarji
Poslušali bomo črnogorsko pesnico Jovanko Uljarević. Bila je gostja Trnovskih tercetov 2007. Slovenske prevode Toneta Škrjanca je prebrala Ana Pepelnik. >>petrak, komentarji
 Poslušali bomo egiptovskega pesnika Tareka Eltayeba.
Svoje pesmi je interpretiral v Kudu France Prešeren na Trnovskih tercetih 9. februarja 2007. Pesmi v slovenskem prevodu Mohsena Alhadyja in Margit Podvornik Alhady je prebrala Hana Alhady. >>petrak, komentarji
Kot najbrž že veste, se po ulicah Ljubljane lahko prijetno spotaknete ob razna ulična gledališča. Da pa se ne bi vse vrtelo samo okrog Ljubljane, gremo danes v Kamnik, kjer se nahaja dislocirana enota Ane Desetnice. Od tam se bo javljala Ana Duša. >>Ana Duša, komentarji
Od četrtka, 28. junija 2007, natančneje od 18. ure popoldne, se po Ljubljani potika desetletna Ana. Je razigrana, pogumna, iskriva, zna več mednarodnih jezikov, polna uprizoritvenih zmogljivosti, izziva s svojo sproščenostjo, a vendar ne sega po vaši denarnici. V prestolnici ostaja do nedelje, zato nemudoma na ulice, trge in parke preveriti vse njene atribute. >>Zala Dobovšek, komentarji
 Kljub temu, da poleti v Beogradu nikakor ne vlada kulturno zatišje, pa je vročina velikokrat enostavno preveč neznosna. Težko se je osredotočati na kaj več, kot na misli o hladnih pijačah ali kakšni drugi primerni osvežitvi, ki bi pregnala pasjo vročino. Vendar pa Beograd poleti ne počiva. V začetku junija se je v srbski prestolnici začelo nordijsko poletje. »Nordijsko poletje« je večmesečna kulturna manifestacija, ki jo organizira združenje ustvarjalcev »Kulturni front Beograd«. Obsegala bo več razstav in glasbenih dogodkov, ki se bodo na različnih beograjskih prizoriščih dogajali do začetka septembra.
>>nina_sl, komentarji
V tokratni Lari lingui se lahko sprehodite po alternativah Makedonije! Vabljeni k poslušanju! >>komentarji
V tokratni Arteriji, oddaji za sodobne vizualne umetnosti, se bomo posvetili trem različnim tematikam in dogodkom iz sveta umetnosti, ki so se v zadnjem času zgodili v našem prostoru. Ida se je odpravila v galerijo Kapelica na performans ameriškega umetnika oziroma umetnice Vaginal Davis, imenovan Vaginal Davis as Venessa Beecroft - Earth Spirit, Miha se je pogovarjal s kuratorji raziskovalnega laboratorija Labsus, ki so trenutno sredi enotedenskega bivanja v galeriji Škuc, Maja pa se je podala v galerijo F >>mcolner, komentarji
 - v Galeriji Cornerhuose v Manchestru prav poseben projekt, pri katerem sodeluje tudi Tanja Vujinovič
- v Kulturnem Inkubatorju v Mariboru sobotno branje stripov - jutri se začenja 10. Ana Desetnica >>JasminaJ, komentarji
 Knjiga s pomenljivim naslovom Bomži - slengovski izraz, ki ga cestni otroci mesta Makejevka v Ukrajini uporabljajo zase in za ostale brezdomce - , je antropološki projekt podiplomskega študenta Andreja Natererja. Projekt je nastal pod mentorstvom Vesne Godina na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Naterer, ki je spremljal življenje cestnih otrok v Makejevki od leta 2000 pa vse do leta 2006, je skupaj z izčrpno antropološko raziskavo življenja cestnih otrok podal osebni dnevnik. V njem opisuje subjektivno videnje problematike teh mladoletnih brezdomcev v tranzicijski Ukrajini, zaznamovani s problemom revščine in brezposelnosti.
>>Miša G, komentarji
Kaj veste o kulturi potomcev Aleksandra Velikega? Preverite v kulturni oddaji Lare lingua ob devetih zjutraj na Radiu Študent! >>komentarji
Vas zanima, kaj se dogaja z makedonskim jezikom od smrti Cirila in Metoda? Prisluhnite oddaji Lara lingua o makedonskem jeziku tocno ob devetih. >>komentarji
 Tokrat se bomo z Laro Linguo potepali po Makedoniji. Poskusajte ugotoviti, kje v Makedoniji se nahaja Zlatko in si pridobite koristno nagrado prav za Makedonijo. Točno opoldne na Radiu Študent! >>komentarji
Poslušali bomo pesnika Marjana Strojana. Poleg obsežnega prevajalskega opusa je objavil tudi nekaj knjig poezije: Izlet v naravo, Drobne nespečnosti, Parniki v dežju, Dan, ko me ljubiš. 17. aprila je v klubu Gromka na Metelkovi bral pesmi iz najnovejše knjige iz leta 2006, izšla je pri Cankarjevi založbi, to so Pokrajine s senco.
Opolnoči: ponovitev oddaje: MARJAN STROJAN - 2. del. Vabljeni k poslušanju! >>petrak, komentarji
V šoli so nas učili, da je bil prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik, da je prvi son et spesnil Jovan Vesel Koseski in da je bil največji Prešeren. Nikjer v »uradni« literarni zgodovini in v nobenem literarnem leksikonu ni z besedico omenjen Pavel Knobl (njegovo izvirno ime je bilo Paul Knobel), slovenski pisatelj, skladatelj, prevajalec in pesnik, ki je leta 1801 objavil najstarejšo tiskano slovensko zbirko laične poezije Štiri pare kratkočasnih novih pesmi. >>Peter, komentarji
» Ko plešem, plešem; ko spim, spim; in ko se samotno sprehajam po lepem sadovnjaku, tudi če so moje misli zaposlene del časa z daljnimi stvarmi, jih v drugem delu časa pokličem nazaj k sprehodu, k sadovnjaku, k milini te samote, k sebi. « V tretjem, skoraj zadnjem, delu pogovorov o renesansi, bomo govorili o Michelu de Montaigne-u. Vabljeni k poslušanju. >>Peter Karba, komentarji
|
| Najbolj brano |
