|
»Zbegani« so za režiserja in scenarista Toma DiCilla smiselno nadaljevanje njegovega filma »Živeti v pozabi« iz leta 1995, za glavnega igralca Stevea Buscemija pa poleg tega še nadgradnja njegove nedavne vloge v filmu »Intervju«. Če je Buscemi v »Živeti v pozabi« blestel kot znerviran filmski režiser, v »Intervjuju« nerviral kot brezvestni »šund« novinar, v DiCillovih »Zbeganih« odigra eno svojih boljših vlog - vsiljivega paparaca. >>TisaV, komentarji
V tokratni oddaji se bo gospod Lingua soočil s položajem španske populacije v Sloveniji, z njenim počutjem in možnostmi za kulturno in nasploh družbeno udejstvovanje v naši deželici. Za informacije iz prve roke smo opravili pogovor s Javierjem Badiolo Gonzálezom, ki smo ga za sogovornika izbrali, ne le ker je Španec, temveč ker je tudi vodja španskega kulturnega centra v Ljubljani, imenovanega »Instituto Cervantes«. >>Boris V., komentarji
Nedavno sta slovenski gledališki prostor zaznamovali dve tako imenovani umetniški cenzuri. V novomeškem Anton Podbevšek Teatru so brez konkretnih argumentacij s svojega programa umaknili predstavo "Requiem ali Otrok, ki je ustvaril svet" v režiji Jerneja Lorencija. Le nekaj dni kasneje pa je v medije prispela novica o prepovedi performansa "Signatura Dogodek Kontekst" avtorjev Janeza Janše, Janeza Janše in Janeza Janše, ki naj bi se zgodil v Berlinu.
Cenzura - med žalitvijo in reklam >>Zala Dobovšek, komentarji
Hrvaški pesnik Ivan Herceg se je slovenskim sladokuscem za poezijo predstavil v KUD-u Franceta Prešerna v Ljubljani 6. februarja 2008 na pesniškem festivalu Trnovski terceti. Pesmi je v slovenščino prevedla Jana Putrle Srdić.
Za prvenec je Ivan Herceg prejel nagrado Goran za mlade pesnike, leta 1996 pa nagrado Zdravko Pucak, ki jo podeljujejo v Karlovcu. >>petrak, komentarji
Hrvaški pesnik Ivan Herceg se je slovenskim sladokuscem za poezijo predstavil v KUD-u Franceta Prešerna v Ljubljani 6. februarja 2008 na pesniškem festivalu Trnovski terceti.
Pesmi je iz hrvaščine prevedla Jana Putrle Srdić. Prisluhnimo odlomku nastopa hrvaškega pesnika Ivana Hercega in prevajalke. >>petrak, komentarji
Ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, vas vljudno vabimo na poslušanje ene najbolj znanih Prešerenovih pesmi v že "tradicionalni" izvedbi, v kateri bo posodil pesnik svoj glas računalniku ...
S klikom na puščico lahko poslusate... >>Bojan Anđelković, komentarji
Ali je možno o primeru Don Kihot povedati še kaj novega in ali sam Don Kihot in njegovi podvigi sploh še kaj štejejo v tem krasnem novem tisočletju?
Je pa bilo prejšnje stoletje zagotovo časovno pravi kraj za še enega Don Kihota. Mihail Bulgakov je delo napisal z veliko pozornostjo do izvirnika, vendar se leta 1938 v Sovjetski zvezi pač ni bilo moč izogniti aktualnim aluzijam. >>Igor Bijuklič, komentarji
MAPA je torej mobilna in fleksibilna. Ni pozicionirana: studio, oprema, pisarne – vse je premikajoče in začasno. Način delovanja in mreža, ki jo vzpostavlja s poučevanjem in sodelovanjem, ji omogoča poletne turneje lastne produkcije po partnerskih gledališčih centralne in vzhodne Evrope. V manifestu ima MAPA zapisano prizadevanje za izmenjavo idej, informacij, za razvijanje stabilnega in učinkovitega art mreženja – le kje se potemtakem stvar zalomi? >>Ariana Ferfila, komentarji
... Kino Šiška odpira vrata ...
... Razpis za zagrebški RAF - revijo amaterskega filma ...
... Gneča na slovenski filmski sceni: 4 premiere ... >>Iva Kosmos, komentarji
Kako se v času >>cyber<< in >>queer<< in tehno feminizma lotiti predstavitve sociologinje, ki je v svojem delu najobširneje zaobjemala problematiko gibanja Antifašistične fronte žensk? Govorimo torej o danes vse prej kot popularnem AFŽ ... Prav tako govorimo o osebi, ki je imela dovolj duha, da v mračno učno temo vpelje humor in v analizi pristranskosti zgodovinskih učbenikov primerja prezenco žensk s prezenco konjev. >>kaka čalič, komentarji
Bera novih predstav od repa pa do kljuna naše kure je brez dvoma pohvalna. Sicer se je, tako kot se za piščančjerejo tudi spodobi, v zadnjem času zataknilo ravno tam nekje pri pregibu desnega parklja. Ni kaj, če naj se nadejamo ozdravitvenih rezultatov, je treba kokošjo župo vedno pojesti tako vročo, kot se skuha. Na odgovor, ali lahko pričakujemo učinkovite sanacije vnetja, ki se je, glej ga zlomka, vžgalo ravno v Grumovem mestu, bo treba še počakati ... >>JasminaJ, komentarji
Možnost otoka je za Razširitvijo področja boja, Osnovnimi delci in Platformo Houellebecqov četrti roman, ki je v Franciji luč sveta uzrl leta 2005. Slovensko verzijo je Študentska založba z zavidljivo hitrostjo izdala že proti koncu leta 2007 in s tem prehitela zaključek Houellebecqovega istoimenskega filmskega produkta. Tako je vsem pisateljevim »fenom« vstop v nov Houellebecqov imaginarni svet preko črk na papirju omogočen, še preden se ga dotakne determinacija filmske podobe. >>TisaV, komentarji
»Ne verjemi očetu,« pravi. »Kar si slišal, so bile res miši, včasih tudi mi ne moremo zaspati. Ko bi jih videl, prave pošasti so, pošasti; črne kot oglje, z dlako kot vrsta zobotrebcev ... In če hočeš vedeti, obe mački, one so ju pokončale ... Zgodilo se je ponoči. Že nekaj ur smo spali, nenadoma pa nas je prebudilo grozljivo mijavkanje. V salonu je bil pravi kraval. Šli smo dol, vendar o mačkah ne duha ne sluha ... Samo kopica dlak ... tu pa tam krvav madež.«
»In vi ne storite ničesar? Pasti? Strup? Ne razumem, kako tvoj oče vse tako mirno prenaša ...«
»Kaj mirno? To je postalo njegova nočna mora. Ampak zdaj je tudi njega strah, pravi, da jih ne smemo izzivati, da ne bo še slabše.«
Italijanska kratka proza četrtič, kratka zgodba Miši, pisatelja Dina Buzzatija, v oddaji Tu pa tam to nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.
Interpretacija: Katja Š., Jaka, Rok in Matej
Prevod in spremna beseda: Ana Geršak
>>kristinas, komentarji
Poslušali bomo bošnjaškega pesnika Hadžema Hajdarevića. Pesmi v originalu je prebral v kavarni Slamič 7. novembra 2007, ko je bil na tridnevni turneji po Sloveniji in predstavljal svojo knjigo pesmi v slovenščini, naslovljena je Ustje jezika. Pesmi sta prevedla Josip Osti in Boris A. Novak, založila jo je Študentska založba iz Ljubljane. Slovenske prevode je prebrala Tanja Petrič.
Hajdarević je eden najbolj plodnih in najboljših bošnjaških pesnikov, so zapisali v knjigi Ustje jezika. Njegove pesmi so prevedene v nemščino, angleščino, turščino, slovenščino. Uvrščene so v več domačih tujih antologij. Slovenski bralci so ga od leta 2004 lahko poznali kot prozaista, saj je založba Goga iz Novega mesta izdala knjigo zgodb Hadžema Hajdarevića z naslovom Klinika za plastično kirurgijo, v slovenskem prevodu Romane Podobnik. Zdaj tudi kot pesnika. >>petrak, komentarji
V začetku novembra 2007 je Hadžem Hajdarević obiskal Ljubljano in predstavljal svojo knjigo pesmi v slovenščini z naslovom Ustje jezika. Pesmi, zbrane v knjigi, sta prevedla Josip Osti in Boris A. Novak. Založila pa jo je Študentska založba iz Ljubljane. Na slovenski turneji se je 7. novembra ustavil tudi v kavarni Slamič. Hadžem Hajdarević je svoje pesmi prebral v originalu, Tanja Petrič pa v slovenščini. Prisluhnimo odlomku.
Za prvenec Selitve obal je prejel nagrado Trebinjskih večerov poezije za najboljši prvenec v Bosni in Hercegovini. Za knjigo Pesmi ponikalnice pa leta 1996 nagrado Skenderja Kulenovića, leta 2005 za knjigo Na sonetnih otokih pa nagrado planjax. Njegove pesmi so prevedene v nemščino, angleščino, turščino, slovenščino. Uvrščene so v več domačih tujih antologij.
>>petrak, komentarji
V začetku tega tedna je nepričakovano, kot strela z jasnega, udarila vest, da je ugasnilo življenje prodornega umetnika Dušana Piriha Hupa. V zavesti širšega kroga kulturnih konzumentov bo ostal zapisan kot izvrsten vizualni ustvarjalec, fotodokumentarist ter oblikovalec nekaterih alternativnih gledaliških skupin. Dejstvo, da nas je Hup zapustil tako nenadoma, v komaj 56. letu starosti, pušča za sabo neizmerno praznino, ki jo lahko premagajo le njegova brezčasna dela in neusahljive ideje. >>mcolner, komentarji
Ali je slovenska poezija prevedljiva v madžarski jezik? Kako madžarsko poezijo dojemajo slovenski bralci? O prevajanju poezije iz slovenščine v madžarščino in obratno se bomo pogovarjali z Zsoltom Lukacsem v zadnji madžarski oddaji Lara Lingua. >>Julija_sa, komentarji
Zavrtite se v ritmu Muzsikasev in Lajka Felixa. A hkrati v glasbeni oddaji Lara Lingua spoznajte, da madžarska glasba lahko nudi veliko več. >>Julija_sa, komentarji
S klikom na slikco lahko poslušaš celotno oddajo:
Deviantovi Fragmenti (aka Elektromagnetna oziranja) je
nova, eksperimentalna oddaja, enourna poglobitev v subjekt razpet med tehno-telesom, njegovo transcendenco in nešteto poetik, ki iz te tenzije z neizmernim potencialom, s >>nova, komentarji
Medtem ko se med Evropo gradijo novi zidovi, se je pred edinstveni trio Janša, Janša in Janša postavila meja drugačne narave - meja svobodnega izražanja. Umetnikom je namreč prepovedana izvedba performansa »Signatura Dogodek Kontekst«, ki naj bi odprla berlinski festival Transmediale 08. >>Iva Kosmos, komentarji
S svojo spretno pisateljsko tehniko je Lainšček mit o Ciganih uporabil tako, da je povedal zgodbo o resničnosti, ki je svetlobna leta daleč od domnevne ciganske svobode. To je zgodba o štirih generacijah Romov, ki se na različne načine upirajo svoji revščini: pišejo pisma tovarišu Titu kot pravi komunisti, »švercajo« kavbojke čez italijansko mejo, se zapletejo v trgovino z orožjem ob razpadu Jugoslavije in v četrti generaciji pristanejo na drogi. >>Julija_sa, komentarji
Od kod izvirata kralj Matjaž ter risani junak Gustav? Kdo zna zaigrati najboljši čardaš? Katere narodnosti je bil pesnik Sándor Petőfi? Vse to in še več lahko izveste v oddaji o izvoznih artiklih madžarske kulture. Prisluhnite oddajam Lara Lingua! >>Julija_sa, komentarji
Jó napot kivánok!
Ali je v BEREMED v madžarskem jeziku čebela in MOTAŠVOLAN voznik? Do bi spoznali madžarski jezik onkraj teh mitskih besed, prislunite jezikovni oddaji LARA LINGUA. >>Julija_sa, komentarji
Predstavljali bomo festivale, ki trenutno potekajo oziroma se bodo kmalu začeli.
Pišite, če vas zanimajo določene izbrane informacije.
>>Saška, komentarji
Od tega torka dalje lahko v galeriji Kapelica pritisnete na rdeči sprožilec, ki se zastonj ponuja sredi v oči bijoče retro dezajnirne science fiction konzole. In v tek boste pognali nič manj kot ples črnih marel v dežju in obenem še huje, ples humanoidnih poliesterskih štrcljev na imaginarni vodni površini. >>Igor Bijuklič, komentarji
V današnji oddaji Lara Lingua spoznajte Madžarsko! Poskusite ugotoviti, v katerem mestu se nahaja Agi in si priborite madžarsko-slovenski slovar ali pa jo vprašajte kaj o življenju na Madžarskem. >>Julija_sa, komentarji
Poslušali bomo bošnjaškega pesnika Hadžema Hajdarevića. Pesmi v originalu je prebral v kavarni Slamič 7. novembra 2007, ko je bil na tridnevni turneji po Sloveniji in predstavljal svojo knjigo pesmi v slovenščini, naslovljena je Ustje jezika. Pesmi sta prevedla Josip Osti in Boris A. Novak, založila jo je Študentska založba iz Ljubljane. Slovenske prevode je prebrala Tanja Petrič.
Hadžem Hajdarević, pesnik, pisatelj, literarni kritik, publicist in urednik živi v Sarajevu, končuje podiplomski študij in dela kot znanstveni sodelavec na Inštitutu za jezik. Je član Društva pisateljev BiH in BiH PEN centra. >>petrak, komentarji
Poslušali bomo bošnjaškega pesnika Hadžema Hajdarevića. Pesmi v originalu je prebral v kavarni Slamič 7. novembra 2007, ko je bil na tridnevni turneji po Sloveniji in predstavljal svojo knjigo pesmi v slovenščini, naslovljena je Ustje jezika. Pesmi sta prevedla Josip Osti in Boris A. Novak, založila jo je Študentska založba iz Ljubljane. Slovenske prevode je prebrala Tanja Petrič. >>petrak, komentarji
Izraz site-specific označuje umetniško delo, ki je zaradi boljših možnosti recepcije in z namenom neposredne komunikacije z okoljem posebej prilagojeno temu prostoru. In kaj torej v tem kontekstu pomeni form-specific? >>IdaH, komentarji
|
| Najbolj brano |
