V torek bo v Novih pisarijah predstavljena monografija umetnika in fotografa DK z naslovom Prehajanja k modernim skrbem >>

Ali lahko rečemo, da so se bivše kolonije resnično rešile bremena vladajočih imperijev? Kdo proizvaja vednost, kako se jo nadzoruje in kakšne so njene politične posledice?
Ali je Slovenija dežela osvajanja ali osvojena dežela?

Odgovore na vprašanja ponuja Zbornik postkolonialnih študij, v tokratnih Novih pisarijah pa se bomo pogovarjali z urednikom zbornika Nikolaiem Jeffsom.

>>

Cormac zatrjuje, da je »Cesta« pripoved o upanju v času, kjer ni ostalo ničesar več, za kar bi bilo vredno upati. Neimenovana kataklizma je izbrisala in upepelila svet. Enkrat se pač bo zabliskalo, zatreslo in se stemnilo. To je fakt. O vzrokih apokalipse ni znanega ničesar, kot da bi prišla sama od sebe, kot pričakovana posledica narave sodobnega človeka, kot zadnje poglavje njegove evolucije. Razpravljanje o vzrokih je v novem svetu pravzaprav brezpredmetno in ne služi ničemur, še najmanj pa preživetju. >>

V torek ob polnočni uri se podajamo na sprehod skozi najnovejšo izdajo založbe Maska, knjigo Kurator & sodobna umetnost avtorice Beti Žerovc, ki je z izčrpnimi intervjuji raziskovala pojav kuratorstva skozi drugo polovico 20. stoletja s poudarkom na obdobju po letu 1990!
Poslušajte Nove pisarije v torek, 14. oktobra ob polnoči na valovih Radia Študent! >>

Strip, ki ponuja jasen uvid v razliko med dejanskim in reproduciranim, vsebuje v sebi razkrivanje bolj subtilne, a realne reprodukcije. Reči, da je Janez Janša predsednik slovenske vlade, namreč odraža ravno to. To, kar v vsakdanjem življenju tako zlahka sprejemamo kot dejansko, ni drugačen odmik od tega kot narisati Janšo v nek zvezek, mu narisati velika ušesa in močne obrvi ter reči: „To je Janez Janša!“
Med Janšo in Janšo v stripu pa obstaja vmesno, avtonomno polje, ki ga lika samega Janše ne vsebuje .. >>

V Novih pisarijah predstavljamo novi literarni hit nastal pod peresom Gorana Vojnovića: ČEFURJI RAUS! – v torek malo po polnoči na valovih Radia Študent. >>

Mojster groteske, mojster kritike in mojster ekstremov - avstrijski pisatelj Thomas Bernhard je sicer mrtev že skoraj dvajset let, ampak v slovenščino je treba prevesti še kar nekaj njegovih del. Zadnji prevod je roman Stari mojstri. Komedija, o katerem bo večinoma govora v današnjih Novih pisarijah pet minut čez polnočjo. >>

Tokratne Nove pisarije bodo potekale v rahlo nenavadnem tonu, saj se revijalnega gradiva po navadi ne obravnava v okviru te oddaje. V rokah imamo jesensko izdajo revije Maska s tematskim naslovom Umetnost pisanja. Vsebino bi lahko parafrazirali tudi v Pisanje o umetnosti. ... >>

V zbirki Lambda pri založbi ŠKUC so v prejšnjem letu izdali kar pet prevodov leposlovnih del z lezbično in gejevsko tematiko. Knjige so kot že tradicionalno predstavili na literarnem večeru v prostorih galerije ŠKUC v decembru, kjer je zbirka Lambda letos proslavila že sedemnajsti rojstni dan. Do sedaj so v zbirki izdali že več kot 50 publikacij, ki se ukvarjajo s teorijo spola, seksualnosti, seksualne politike in queer študij. >>

Letos mineva dvajset let, kar je umrl slovenski pesnik, dramatik in avtor besedil Gregor Strniša. Ob tej priložnosti je pri založbi Beletrina izšla knjiga njegovih zbranih pesmi, ki vsebuje vseh sedem Strniševih pesniških zbirk, dve avtopoetološki besedili in kvalitetno spremno besedo avtorja Aleša Štegra. >>

Filozofski tekst o Nietzscheju bi radi začeli tako, kot se ponavadi končajo fikcije: po 'izbruhu bolezni' je Nietzsche, bolan, živel še 12 let. Umrl je avgusta 1900, na 'prelomu' stoletja. Umrl je opoldan ...

... »Ura dogodka ni niti ura rojstva niti ura smrti, temveč v nekem smislu ura 'sredine', polovice.« ...

... Torej, moral se bo zgoditi dogodek in moral se bo zgoditi na sredini. Sredi mesta, točno opoldan. Kot v tistem kavbojskem filmu; samo da se bo tokr >>

V Novih pisarijah bomo s slovaško-slovensko vsestransko umetnico Zuzanno Govednik Kraskovo odpotovali na literarno potepanje po Eu-ropi. Pohajkovali bomo po dvojezičnih območjih, ribarili v psihoanalitičnih ribnikih, pokukali za ograde fikcije in se sprehodili skozi temačen geto človeške brutalnosti.

Aktualni roman Eu-ropa in minule knjižne izdaje Zuzanne Govednik Kraskove bomo v avtoričini družbi ob kritičnem spremstvu pesnice Majde Kne prelistali v torek, 21. avgusta, ob pol polnoči v Novih pisarijah.

>>

BANALIJE in ŠE BANALIJE: Do skrajnosti prignana prevara

»Ker naši spomini so krhki,
kot so bile naše besede, komaj slišne, komaj
razumljive, presekane, posnete na magnetofonski
trak, prebičane z zvoki Pendereckega (zame)
in Cagea (zanj).«

(Brane Mozetič, Še banalije, str. 76)

>>

Nove pisarije te vabijo k ustvarjanju osebne revolucionarne teorije. Poslušal boš prevod knjižice, ki jo je neznani avtor napisal kot letak v šestdesetih letih. Pred tabo se bo zakotalil situacionistični tekst, ki problematizira vsakdanje življenje, procese proizvodnje, ideologije, politične dogme in ponuja odgovore na nekatera ključna vprašanja v današnji slovenski družbi, ki se duši pod sponami konzervativnosti, prikritega rasizma, poneumljajočega kapitalizma in vsesplošne odtujenosti.

>>

POTOPISJE NA PRIMERIH NICOLASA BOUVIERA IN HENRYA MILLERJA

Uveljavljeno mnenje, da slovenski študentje veliko potujejo, najbrž velja. Enako je res, da smo tudi nesrečniki, ki poleti nog ne namakamo na relaciji od Jadrana do Atlantika, ampak kar doma v kadi. Najbližji izlet je kvečjemu do centra mesta na sparjeno pijačo, tolažba pa le kakšna dobra potopisna literatura. Takšna z lahkoto pričara nemir, ki nas žene na skok iz vsakdanjega sveta. Tedaj stara pravila ne veljajo več, umazanija ne moti in poenostavijo se gastronomske zahteve. Vonj pečene ribe v somraku ali navadna roža zraven ceste imajo moč vreči v trans poln besednega pretiravanja.

>>

»Pišem v čudnem jeziku.
[...] Jezik neznatnega naroda,
jezik dežele, ki je ni moč videti na zemljevidu,
nikoli ni stopil na dvorne vrtove
niti na marmor vladnih stavb;
v štirih stoletjih ni dal več kot stotino knjig:
prvo leta 1545; najpomembnejšo leta 1643;
Novo zavezo, kalvinistično, leta 1571;
Biblijo v celoti, katoliško, tam okrog leta 1860.
Sen je bil dolg, knjižnica bore majhna.
A v dvajsetem stoletju se jež prebudi.«

Bernardo Atxaga
>>

»Umetnik in njegovo delo ne spoznavata: sta že spoznala. Spoznala sta, da ni človekova poklicanost v spoznavanju predmeta, marveč v načinu, kako pripeljati elemente resničnosti v medsebojno smiselno zvezo,« je nekoč zapisal književnik Miodrag Pavlović, nagrajenec Vilenice 2006. >>

Letošnji Dnevi poezije in vina so si za rdečo nit vzeli avantgarde. 23. avgusta je festival vrgel žogico, to je bila predizvedba gledališke predstave, rekonstrukcije kultne predstave gledališča Pupilije Ferkeverk iz leta 1969. Kot rekonstruktor predstave Pupilija papa Pupilo pa Pupilči se je podpisal Emil Hrvatin. Poleg prikaza filma Karpa Godine iz leta 2000 Chubby was here – Šumiju v slovo in mnogih drugih performansov, poetičnih filmov in drugih spremljevalnih dogodkov se je na Medani 2006 zgodila tudi ambiciozno zastavljena in kar zanimivo realizirana okrogla miza. Dražen Dragojević je kot moderator k sodelovanju povabil številne goste, vsi žal niso mogli priti. Aktivni sogovorniki, praktiki Dušan Jovanović, režiser izvorne Pupilije, Andrej Brvar iz skupine 442, Jurij Krpan iz galerije Kapelica, in teoretika Aleš Erjavec s SAZU-ja in Lev Kreft s Filozofske fakultete, so vsak s svojega zornega kota osvetljevali sam pojem avantgarda, razmejevanje med zgodovinskimi in neoavantgardami oz. avantgardami konca 60. let, si nasprotovali, sočasno pa skoraj nevede pletli eno zgodbo z različnimi niansami. Pogovor, napolnjen s spominjanji in tudi teoretskimi držali, se je vrtinčil okrog dveh osi. Prva je, kaj pomenijo avantgarde iz preteklosti danes, druga pa, kaj je sploh, če je sploh kaj lahko, avantgarda danes. >>

V filmu Blair Wich Project se Heather in njena dva prijatelja odpravijo v neznano, natančneje v gozdove okrog Burkittsvilla, da bi raziskali skrivnost čarovnice iz Blaira. Pot iz varnega zavetja doma v neznano je ena izmed točk na katerih se Blair Witch Project srečuje z najnovejšo knjigo Melite Zajc z naslovom Digitalne podobe. Tudi Zajčev v knjigi zapušča varno zavetje utečenih praks razumevanja podob in se podaja v raziskovanje. Naslednjih trideset minut jo bomo spremljali na njeni poti:

>>

Da ne spominjemo aute i kućerine a
Kamoli plaćanje poreza i onda kažu to
Je naše i uzmu pa čak i ne trebaju išta
Reći civilno društvo sjeme ti se zatrlo i
Tebi i tome koji na tvoj račun živi a da
Te ne priječi živjeli Mongoli hoću reći


Pred kratkim se je končno pojavila avtobiografija v verzih enega izmed najpomembnejših avtorjev v zgodovini jugoslovanske popularne glasbe - in sicer Branimirja Džonija Štulića, kontroverznega vodje zagrebškega novovalskega benda Azra.
Sprehajamo se to sredo ob 23.30 v oddaji Nove pisarije.

>>

Oni večer sem stal v vrsti pred blagajno trgovine. Že sem spravil svoje stvari na tisti trak, saj veste, ko je mojo nedoločenost zmotil mladenič pred mano. Imel je težave s plačilno kartico. Pogledal sem, kaj je kupil. Kupil je zavojček cigaret in paket šestih steklenic pijače za zabavo z okusom ledu. Led je zares tako okusen. Začutil sem prezir. Mislil sem si:” Kmet.” “Kmet je kmet, saj se ne zna bojevati, kakor gre junakom.”, si je nekoč mislil Brdavs, ko mu je Krpan dal roko. >>

Stephen Watts, Pia Tafdrup, Amir Brka, Romeo Mihaljević so imena, ki so zastopala poezijo zunaj slovenskih meja na Trnovskih tercetih 2005.
Na knjižne police pa že stopata dve knjigi.
Pri Centru za slovensko književnost je leta 2004 že izšla knjiga pesmi Danke Pie Tafdrup z naslovom Kristalni gozd. Knjiga vključuje tako pesmi v danščini kot tudi slovenske prevode prevajalke Maje Caserman. Letos pa se pri isti založbi v zbirki Aleph pripravlja v prevodu Braneta Mozetiča izbor hrvaškega pesnika Romea Mihaljevića z naslovom Dnevnik izginjanja. >>

"Treba je nadaljevati, jaz ne morem več, treba je nadaljevati, treba je izrekati besede, dokler jih je še kaj, treba jih govoriti, dokler me ne najdejo, dokler me ne izgovorijo – čudna muka, čudna napaka, treba je nadaljevati, morda pa se je to že zgodilo, morda so me že izgovorile, morda so me že ponesle vse do praga moje zgodbe, pred vrata, ki vodijo v mojo zgodovino, čudilo bi me, če bi se odprla." >>

"Ko sem bila stara štirinajst ali petnajst let, sem se odločila, da bom postala pisateljica.
Najpozneje takrat, ko sem bila stara dvajset let, mi je postalo jasno, da je tradicionalnim zgodbam odklenkalo. "

V SREDO OB 23.30!
>>

Hans-Thies Lehmann razgrinja estetsko logiko gledališča onkraj drame. Vstopite v Postdramsko gledališče!Po območju nove teatrologije se sprehajamo to sredo ob 23.30 v oddaji Nove pisarije.

>>

Tokrat bomo predstavili Kosovela bolj celostno. Od začetkov pesnjenja dalje. A vseeno malo drugače kot zgolj z navajanjem dejstev. Ker pesnik ni tisto, za kar ga označijo literarni teoretiki po njegovi smrti, je več kot le opomba v leksikonu. Pesnik je lastna poezija in njegova poezija je on sam. Razkriva notranja občutja, misli, nestrinjanja, podporo in ljubezni. Zato bo tokratna podoba Kosovela mozaik, sestavljen iz njegovih pesmi. >>

Kaj pomeni »vzvišen nad vsakdanjostjo«? To pomeni: pljuj mi v obraz, izvrtaj mi oči, samo moje sanje mi pusti, tepi me, s škorpijoni me tepi, zato da se pokorim za vse grehe, ki so jih naredili v teku 2000 let kralji in papeži, carji in kardinali. To pomeni »vzvišen nad vsakdanjostjo«. >>

V sredo ob 23.30 prisluhnite oddaji Nove pisarije v kateri bomo govorili o pisanju spominov V. Bartola, ki 24.februarja letos slavi svoj 101. rojstni dan. >>

Kaj novega in svežega je bilo moč slišati na tridnevnem pesniškem festivalu Trnovski terceti 2004?

Nastopili so:

KATJA PLUT, PETER SEMOLIČ, META KUŠAR, GUSTAV JANUŠ, MILAN JESIH,

GEARÓID MAC LOCHLAINN, PATRICK WOODCOCK, PIOTR SOMMER, BASTIAN BÖTTCHER.

>>

Na letošnjem festivalu Mesto žensk so se v spremljevalnem programu predstavile slovenske pesnice in pisateljice, ki so se odzvale na povabilo pobudnika in moderatorja večera ženskih branj Braneta Mozetiča. Ker večeri poezije ženskih ustvarjalk v Sloveniji niso pogosti (to je bil šele drugi v zadnjih letih), bomo današnjo oddajo posvetili prav glasovom slovenskih pesnic. >>