|
Tolpa bumov 
Danes se v Tolpi bumov ukvarjamo z resnično legendo punk rocka Sonnyjem Vincentom, ki je letos izdal še en album v svoji resnično bogati diskografiji. Med letoma 75' in 76' je ustanovil kultni bend Testors, sledila je cela vrsta zasedb, ki jih je upravljal vse do danes, ko izdaja albume pod svojim imenom. Tokrat se vrača z neposrednim, brezkompromisnim albumom Bizarro Hymns, ki ga predstavlja v najboljši možni luči. Sodi med njegove zanimivejše glasbene stvaritve ... (v celoti!) >> bruc, komentarji

Post dubstep? Dub techno? Oboje in nič. Manchestrski producent resda pobere elemente obeh, toda obenem ustvari sebi lasten izraz, ki sloni predvsem na temačni, zlovešči, postrejverski atmosfer i... (v celoti!) >> goran, komentarji

Na valovih Radia Študent prvič resneje predstavljamo kantavtorski projekt Dallasa Greena, sicer tudi člana Alexisonfire. Po treh letih se vrača s svojo tretjo ploščo. (v celoti!) >> Jaka Bulc, komentarji

Salmou Bamaar se s svojo številčno glasbeno druščino Group Doueh, ki je pred kratkim pri založbi Sublime Frequencies izdala četrto studijsko ploščo, vnovič vračajo z nadvse užitnim mikastenjem zvočne tradicije, s sedaj že dobro prepoznavnimi zvočnimi distorzijami. (v celoti!) >> Miro Samardžija, komentarji

Gens de couleur libres, prvo izmed načrtovanih dvanajst poglavij družinske genealogije saksofonistke Matane Roberts, je tudi zgodba o postopnem osvobajanju jazzovske govorice. Kolaž od prvinskega kričanja do govorjene besede in modernističnega iskanja lastne subjektivitete je jazzovski album redko slišane, prepričljive moči. (v celoti!) >> Andrej Hočevar, komentarji

Internetni raperski fenomen, ki se je nedolgo tega drl "Hoes on my dick cause I look like MATLOCK", je svoj prvi čisto pravi in uradni album izdal po neskončnih razpravah o tem kaj hoče raper z naslovom albuma "I'm Gay (I'm Happy)", predati poslušalcu. "Hoes On my Dick" je ravno nasprotujoč vzklik naslovu novega albuma, zato nihče ne ve ali gre za provokacijo ali je raperski svet dejansko dovolj odprt za priznanje gayevstva. No, tega priznanja na albumu zaenkrat še ni >> jizah, komentarji

Lil' Band O' Gold je skupina vrhunskih glasbenikov, v kateri se srečujejo različne generacije glasbenikov iz ameriške zvezne države Louisiana, ki h glasbi pristopajo s samozavestjo ter modrostjo zrelih ljudi in energijo mladeničev. (v celoti!) >> Terens, komentarji

Nova plošča Brooklynčanov, ki se precej razlikuje od njihove prejšnje stvaritve, mojstrovine Hospice. (v celoti!) >> Jaka Bulc, komentarji

Torkova izdaja oddaje Tolpa bumov predstavlja dolgometražni prvenec danskih hrupnih mladcev Iceage, naslovljen New Brigade (v celoti). >> Pina Gabrijan, komentarji

Z roko v roki - Brazo En Brazo - je drugi dolgometražni album benda La Plebe iz San Franciska. Tudi na drugem albumu je njihova godba hiter, trd punk rock, ki mu poseben pečat daje ljudski mehiški Mariachi melos. Besedila so napisana v španskem jeziku; jeziku tistih, ki jih v sanjski Kaliforniji najbolj tare nepravična politika. Na to Ljudstvo (La Plebe) odgovarja s humorjem in trdo - jezno godbo. Poslušali bomo album, ki ga lahko štejemo med najboljše v zvrsti. >> Simon Vene, komentarji

Prvak umazanega uličnega, postopaškega, klošarskega bluesa Seasick Steve udarja z novim albumom pomenljivega naslova. Staro mrcino težko naučiš novih trikov, zato pričakujte udaren, zapacan in poletno vroč, preznojen, hudo soparen in z osebno noto prežet blues ... >> Terens, komentarji

Ali gre za še enega v seriji (dolgočasnih) “revival” afrobeat albumov, ki h nam redno pritekajo, bodisi od mlečnozobcev iz ZDA bodisi od starih mačkov zahodne Afrike in ki le redko presežejo že neštetokrat preigrane žanrske norme in obrazce? Niti slučajno! Ikebe Shakedown, ki sicer so mladunci iz Brooklyna, New Yorka, jemljejo afrobeat samo za osnovo, domešavajo pa soul, (afro) funk, celo disco boogie. Produkcija je natančna in žmohtna, material pa igrivo razgiban. >> Borja, komentarji

White Denim, skupina iz Austina, se je publiki nazadnje predstavila leta 2009 s takratno studijsko izdajo Fits. Na njej je zakoličila zvok prejšnjih izdaj, ki so temeljile na rockerski zgodovini. V svojem izrazju so združevali tako klasični rock kot punkovsko energijo, za ščepec zasoljeno s samosvojo glasbeno norostjo. Slišati so bili kot bend, ki prihaja direktno z odra, s surovim zvokom, tudi zato, ker jim je za snemanje plošč služila v studio prirejena prikolica. Tokrat so šli v pravi studio ... >> Peter Recer, komentarji

Švedski Victims so ob Disfear, Skitsystem in Wolfbrigade del kvarteta ključnih bandov sodobnega skandinavskega hardcore punka. Za razliko od njihovih rojakov se Victims niso uvrstili med njih s pomočjo različic metalskih glasbenih vložkov. Modro so podedovali vse, kar so najbolj vplivni, pravoverni punk in hard core bandi ustvarjali skozi desetletja ne le v kleteh in garažah na severu Evrope, temveč tudi v Angliji, ZDA, Braziliji in na Japonskem. (v celoti!) >> Goc, komentarji

Vračamo se v k bubblingu... >> Dino Lalič, komentarji

Ptujska melanholično-jedka folkrockovska tolpa Kvinton nas je po izvrstnem prvencu »Lovci sreče« iz leta 2000 pustila čakati kar dolgih osem let do nadaljevanja, drugega albuma »Razirklinga«. Žanrsko mešana zasedba, ki vešče skupaj gnete blues, rock, swing, šanson in razposajeno kavarniško-kabarejsko vzdušje, pa nas je sedaj presenetila s tretjim albumom »Balade na bledečih tleh«. Kvinton album podpisujejo skupaj z Borutom Gombačem, pesnikom, ki je tokrat prispeval prav vse pesmi plošče. (v celoti!) >> MarioB, komentarji

Album Operation Charlie je domači kontrabasist Robert Jukič osnoval na filmskosti, toda ne toliko v tistem lirično-razpoloženjskem smislu kot bolj v tistem drugem, razbojniškem, gangsterskem kontekstu. Kot pravi spremni tekst na plošči, je to zgodba iz časov, ko so tolpe hotele več kot le male tatvine in so hotele okusiti pravo akcijo... Poslastica izpod prstov odlične mešane domače-internacionalne zasedbe! (v celoti!) >> Maja Matić, komentarji

Arrington de Dionyso's je umetniško ime vodje zasedbe Old Time Relijun, iz Olympie, ki je že pred časom začel izdajati tudi svoje solo albume. Old Time Relijun je dobro poznana zasedba na teh valovih in tudi nastopili so že pri nas, leta 2000, v MKNŽju, v Ilirski Bistrici. Gre za eklektično post-punk zasedbo, ki združuje surovi, hrupni in disonantni punk rock s free jazzom in hipnotičnim minimalizmom. V prvih Arringtonovih solo projektih ... (v celoti!) >> david, komentarji

Bostonski raper INSIGHT je že dvakrat razveseljeval ljubljansko rapersko občinstvo in sploh na prvem koncertu, dokazal vso svojo energijo in tehnično dovršenosti. Tokrat svoje verbalne akrobacije plemeniti na podlage izjemnega producenta COUNTa BASSa Dja, ki je poskrbel za nekaj vrhunskih raperskih podlagalskih znamenitosti. Tokrat v stilu klasičnega hiphopa skupaj dokazujeta, da je klasičen hiphop lahko še kako potenten, humoren in zanimiv, kljub povsem tradicionalističnem videnju te zvrsti. >> jizah, komentarji

Prvenec domače zasedbe Sportbilly Krši Embargo ponuja zmes etno godbe, jazzovskega svobodnjaštva in zafrkantskega duha. V četrtek, 14. julija v Tolpi Bumov ... (v celoti!) >> Gašper Prus, komentarji

Terens Štader nas skupaj z Danger Mousom in Danieletom Luppijem pelje v Rim na sledi italijanski popevki in filmske glasbe ... (v celoti!) >> Terens, komentarji

Nov album enega najvidnejših ustvarjalcev ambientalne glasbe, ki konec meseca nastopi na tolminski Sajeti ... (v celoti!) >> goran, komentarji

Skozi refleksijo vam v posluh ponujamo novo solistično stvaritev Thurstona Moorea iz Sonic Youth, album skrbno zgrajenih intospektivnih in intimnih, večinoma akustičnih pesmi ... >> LukaZ, komentarji

Naša dvakratna drugogodbaška gostja Susana Baca je do širše prepoznavnosti prišla, ko je David Byrne uvrstil njeno skladbo »Maria Lando« na kompilacijo »The Soul of Black Peru«. Perujska pevka je nato nadaljevala sodelovanje z založbo Luaka Bop in pred nami je že njen sedmi album, objavljen pri Byrnovi založbi, po zaslugi katere je svet spoznal mnoge pozabljene, prezrte ali malo znane ustvarjalce iz Latinske Amerike, Azije in tudi ZDA. (v celoti!) >> MarioB, komentarji

Zasedba Dave Rempisa, ki smo jo pred časom lahko v živo v enaki postavi spremljali tudi pri nas, nas zavestno postavlja pred čisto konceptualno naravo improvizacijskih kolektivov. Potem, ko Rempis očitno s svojo zasedbo izključi možnost nastavka igre 'iz nič' in naključnosti srečanj, se v spremnem besedilu k pričujoči plošči izlušči določena dilema, ena od tistih, skaterimi se improvizirane muzike neizbežno soočajo vsaj od pojava free jazza. Najširše rečeno: kako se izogniti ponavljanju? (v celoti >> aleš, komentarji

Aarone Jerome je bil do nedavnega londonski producent srednjega ranga bolj organskih slogov klubske scene. Potem si je nadel masko, spremenil ime v SBTRKT in skočil na vlak trendovskih in hitro razvijajočih se "postdubsteperskih", grimovskih in 2stepovskih viž. Taktika se je izkazala za plodno, saj se je hitro zavihtel med najbolj iskane remikserje in sedaj smo dobili tudi dolgometražec, ki je pričakovano prenasičen z vokali, čisto produkcijo in aranžmaji, ki se bolj kot dubstepu pritičejo popu. ( >> Borja, komentarji

Arctic Monkeys so se od leta 2005, ko so preko interneta eksplodirali na rockovski sceni, do danes, ko predstavljajo novo zbirko pesmi na četrtem studijskem albumu, naslovljenem Suck it and See, uveljavili kot gonilna sila sodobne britanske rockovske scene, ki definira tako underground, overground in mainstream rock produkcijo. (v celoti!) >> Terens, komentarji

Tokrat gostimo v Tolpi bumov še eno klasiko sodobnega avstralskega rock'n'rolla. Zasedba Leadfinger se je po dveh studijskih albumih: Floating Life in Rich Kids, ter zanimivemu E.P.-ju Through The Cracks, izoblikovala v suveren bend, z razgibanim rockovskim potencialom. Z bendom zelo odločno upravlja kultni avstralski kitarist Stewart »Leadfinger« Cunningham, ki ga poznamo po sodelovanju v številnih odličnih avstralskih rockovskih zasedbah. (v celoti!) >> bruc, komentarji

Nov album 'vesoljskega' tehna najvidnejšega techno producenta, ki se kljub ponavljanju v resnici nikoli ne ponavlja ... (v celoti!) >> goran, komentarji

Za nekdanjega glasbenega spremljevalca Ariela Pinka utegne biti leto 2011 prelomno. S tretjo studijsko ploščo We Must Become The Pitiless Censors Of Ourselves John Maus dokončno vzpostavi plodovit odnos do bližnje preteklosti in v sebi lastni in svobodni interpretaciji amalgama glasbenih vplivov pokaže, da ga tudi v vlogi solističnega avtorja velja preveriti. (v celoti!) >> Luka Vučkovič, komentarji
|
| |