Animacija decembrskih dni se v Kinodvoru dogaja že 6. leto zapored s festivalom Animateka. Tudi letos je oživela od najbolj fantazijskih do brutalno realnih svetov... >>

Eden izmed redkih specializiranih filmskih festivalov na Slovenskem ravno te dni prikazuje pester izbor gejevskega in lezbičnega filma, ki se v tokratni ediciji med drugim posveča pojavu neokonzervativne politike v Vzhodni Evropi in reprezentaciji homoseksualnosti v slovenskem oziroma jugoslovanskem filmu. >>

Kaj je road movie/film ceste brez svojega domnevno ključnega elementa - ceste? Ali prevozno sredstvo in lokacija tako spremenita film, da omogočata bolj ali manj inventivne preboje popularnega hollywoodskega žanra? Mladi norveški režiser Rune Denstand Langlo je s svojim večkrat nagrajenim filmom Sever podal svež odgovor na obe vprašanji filmskega žanra. >>

„Sem iz Srbobrana“, pravi delavec, „direktor nam dve leti ni plačal, zato smo se odločili, da si tovarno razdelimo“. In res, delavci vpadejo v oropano lupino tovarne, jo v odsotnosti odprodane mašinerije podrejo in si razdelijo opeke. Občutek je osvobajajoč tudi z druge strani platna, prikaz tega kmečkega, oziroma proletarskega upora pa je vreden nekakšne filmske kanonizacije.
>>

Punčica očesa organizatorjev 20. Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala - Liffove Perspektive - je tudi letos v Ljubljansko kotlino in pod Mariborsko Pohorje prinesla svež veter in z njim težko pričakovane prvence mladih režiserskih upov. Kinematografija, ki se razteza vse od temperamenta in barvitosti Latinske Amerike, pa do samotnosti divjih kazahstanskih step, je vsebinsko - po običaju - svoj fokus usmerila na skorajda kirurško natančno seciranje medosebnih odnosov. >>

20. ljubljanski mednarodni filmski festival je v polnem zagonu. V bolj ali manj polnem zagonu pa so tudi mojstrice in mojstri sodobnega filma v žlahtni festivalski sekciji kraljic in kraljev. Navkljub samosvojim estetikam pa se le zdi, da videne filme opredeljujeta dve bistveni, bolj ali manj ponavljajoči se liniji: to je subtilno komentiranje širšega politično-družbenega okolja in percepcija človeka, ki ga poleg zavestnega delovanja vodijo še nezavedni vzgibi. Vabljeni na kraljevi dvor! >>

Ekstravaganca letošnjega Liffeta je nekaj takega kot en Nobel burek. Dober, ampak spet nič posebnega. Kul, ampak nič spet ekstravagantnega. Skratka, zlahka se boste potopili vanjo, stežka pa jo boste razločili od prejšnjih Ekstravaganc. Levji delež krivde gre prav gotovo pripisati skrivnostnemu izginotju sekcije Proti vetru, ki je do sedaj skupaj z Ekstravaganco na Liffetih nosila prapor nekonvencionalne festivalske kinematografije.
>>

Eden pomembnejših, če ne že kar najpomembnejših filmskih dogodkov na Slovenskem, letos obeležuje jubilejno, dvajseto obletnico svojega obstoja. Kaj vse nam prinaša ob svojem jubileju, pa danes ob 13.15 v festivalskem terminu. >>

Piše se leto 1984. Andropov je ravno dobro umrl, Afganistanska vojna je na vrhuncu, sovjetska ekonomija je v razsulu, partiji pa se ne ljubi izdelati še ene generacije novega socialističnega človeka. Stara generacija na hedonizem mladih gleda z mešanico zanimanja in začudenja, a v svetu brez vsakršnih moralnih smernic ne more več uveljaviti svojega modela zgledne družbe. >>

Šterkov film, ki je s portoroškega Festivala slovenskega filma domov odnesel kar 9 Vesen, je vendarle prišel v slovenske kinematografe. Naposled lahko navdušenje strokovne žirije nad hibridom med kriminalko in dramo o pregovorno slovenski tematiki samomora delijo ali zavrnejo gledalci sami... >>

Bled je sicer kraj z dvema nedelujočima in praznima kino dvoranama, občasnim kinom na prostem ter unikatnim mini 3D kinom. Kot bi se kinematografija v tem kraju vrnila na sam začetek dvajsetega stoletja, je tukajšnja cinefilska raja obsojena na stihijsko delujočo obliko kina pod milim poletnim nebom in na filme z erotično vsebino, ki so nekakšna stalnica že skoraj od samih zgodnjih začetkov zgodovine gibljivih slik ...
>>

Ljubezen je jeux d'enfants, otroška igra za poljubno število igralcev in Pierre Salvadori nam v svoji zadnji stvaritvi z naslovom Ljubezen nima cene pokaže, kako jo ob morskem jugu Francije igrajo odrasli... >>

Zakaj so na Kubi brade tako priljubljene? Mesto žensk gre po odgovore na Jug. Klaipeda, Teheran in Urabá v filmskem programu festivala. Za kratek pregled in nekaj dosedanjih vtisov prisedite v Kinobar ob 16.00. >>

Tokrat v Kinobaru razkrivamo, predvsem pa razgaljamo strogo varovane družinske skrivnosti v Millerjevem filmu Skrivnost. >>

District 9 režiserja Neilla Blomkampa in producenta Petra Jacksona je izvirna, lucidno politična in akcijsko navita parodija na »vele izume« moderne množične družbe. Od totalitarizmov, koncentracijskih taborišč do apartheida. Lahko jo berete tudi kot kroniko »Končne rešitve« ali biografijo Južnoafriške republike. Tudi povsem ažurnih aluzij vam ne bo zmanjkalo. >>

Film Andrzeja Wajde o enem najgrozovitejših zločinov druge svetovne vojne. Lanskoletni izbranec publike na LIFFu in nominiranec za oskarja ponovno v dvoranah Cankarjevega doma in Kina Dvor. Na RŠ-u pa v petek ob 13.00. >>

Novo sezono Kinodvora je včeraj zvečer otvoril film Genova britanskega režiserja Michaela Winterbottoma. Če naj omenimo le tri njegove vidnejše filme Welcome to Sarajevo, Wonderland, 24 hour party people, ki so bili nominirani za Zlato palmo v Cannesu, se je Winterbottom tokrat oddaljil od svoje tradicionalne vloge politično angažiranega avtorja. Po njegovih besedah naj bi šlo za zavestno oddaljitev od politične teme, čeprav so mnogi pod naslovom »Genova« pričakovali ravno to. >>

26.8. ob 16h skoraj ekskluzivno obelodanjamo novega Tarantina. Mojstrovina ali polomija? Žalost ali veselje? Amerikanci ali Naciji? Dokumentarec ali fikcija? Kvaliteta ali kvantiteta? Quentin ali Tarantino?...več ob času! >>

In vino et horror veritas! Poročilo s petega Grossmannovega festivala v Ljutomeru! >>

Iz 15. Sarajevo Film Festivala se spet javlja Saška Goropevšek. >>

Iz 15. Sarajevo Film Festivala se javlja Saška Goropevšek. >>

“Interview Project” je dokumentarni projekt, sestavljen iz zaenkrat 121-ih kratkih filmov, v katerih posameznice in posamezniki govorijo o svojem življenju. Spletna stran projekta zadnja dva meseca vsak tretji dan objavi nov filmček. In to namerava početi še vse naslednje leto. >>

Od tretjega do devetega julija v dragem nam Kinodvoru poteka festival sodobnega japonskega filma. V sodelovanju z japonsko ambasado se bo/je odvrtelo šest, v domovini vzhajajočega sonca proslavljenih, nagrajenih projekcij. In kaj nam vzhodnjaški peharčič prinaša? Veliko svežega ter malo tipično japonsko stereotipnega. Torej tisti, ki ste v pričakovanju sodobnega šestdelnega hommagea Akiri Kurosawi pričakovali novi eksodus v fevdalno Japonsko, raje hitro obrzdajte konjiča. ... >>

V sredinem Kinobaru poročamo z 2. Subversive Film Festivala, ki je v 9-ih dneh zarolal 80 filmov s poudarkom na kitajskem filmu in tamkajšni kulturni revoluciji. Ni manjkalo kalibrov kot so Godard ali Marker in tudi letos ni šlo brez Žižka ...
>>

Film 13 ali po gruzijsko Tzameti je osupljiv dolgometražni prvenec Géle Babluanija, gruzijskega režiserja, ki je s sedemnajstimi leti prišel živet v Pariz. Vsled odličnosti, detektirane na več nivojih pričujočega filma, Babluanijev nizkopraračunski debut nesramežljivo izraža pretenzije po včlanitvi v klub velikih in posvečenih - v svet filmskih klasik, za vedno vtkanih v spomine nepozabnih gibljivih podob. >>

Ker jih je gospod Eastwood letos dopolnil 79, njegova obelodanitev, da je Walt Kowalski zadnji lik, za katerega je stopil pred filmske kamere, niti ni tako neverjetna. Če drži, da je Gran Torino Clintov poslednji filmski otročič režije, produkcije in glavne vloge, gre za labodji spev, ki bi si ga ob zaključku svojega filmskega opusa želel marsikdo. >>

Radio Študent je bil kot otrok strasti leta 1968 spočet med mamo Rožno dolino in očetom Študentskim uporom. Na svet je v vlažnih kletnih prostorih bloka VIII Študentskega naselja v Rožni dolini privekal 9. maja 1969 in se še isti dan glasno zadrl, da se je njegov gromki glas slišalo po bližnji in daljni okolici. >>

Obnemele poglede je prekinjala drobna silhueta, spokojno pozibavajoča se na ozki jekleni vrvi. Speljana med severnim in južnim stolpom Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku, se je vdajala lahkotnim stopicanjem Philippa Petita. Ekscentrični vrvohodec leta 1974 za slabo uro ukrade času njegovo večnost in jo za vedno stakne s presenečenimi pogledi več kot štiristo metrov pod seboj. >>

Če bi Zalla ostal na začetni točki stereotipizacije dobrega in zla, bi bil »Oče naš« pravzaprav v brooklynsko bedo prestavljena imigrantska verzija Harryja Potterja ... seveda pa se Zalla odpravi dlje. >>

Saj poznate tista drobna bitja z velikimi očmi, krompirčkastih nosov, katerih radovednost ne pozna meja. Pravimo, da živijo v svetu brez skrbi, medtem ko njihovo prihodnost zasuvamo z lastno infantilnostjo. V duhu sožitja razdiramo njihove lego-pištole in se obenem bahamo s pravimi ... nato njihovi zakrneli prstki gnojijo zemljo naše razkosane odraslosti. Zavijamo jih v plenice, medtem ko se za nami kopičijo gore dreka. Otroci pa še naprej odpuščajo, zatopljeni v nedolžno igro čudenja. >>