Vsi vedo, kdo je Alan Moore. Alan Moore je Alfa in Omega ameriškega striparstva. Bog i batina. Oziroma - če si dovolimo eno skrajno neotesano, neumestno in nesmiselno primerjavo - če imamo na eni ročici Alana Moora in na drugi Franka Millerja, Alan zmaga. Najbrž. Pravzaprav sploh ni važno. Kar je važno, je to, da se je Alan po nekaj filmskih polomijah svojih prejšnjih del lastnoročno odpovedal vsem njihovim nadaljnjim filmskim reprezentacijam ... >>

V Kinobaru poročamo z letošnjega festivala dokumentarnega filma, kjer je bilo prikazano 25 filmov v šestih sekcijah in letos prvič na novi dodatni lokaciji in z mednarodno žirijo. >>

Revni milijonar ima vse, kar potrebuje film, da očara Oskarjevo akademijo. Multikulturnost, »best-seller« in portretiranje indijske bede s strani bivših kolonizatorjev. Si lahko človek želi česa lepšega? >>

Naveličani ustaljenih holivudskih kinematskih kodov in estetskih rešitev, smo se v precej hlastnem pričakovanju udeležili Tedna sodobnega mehiškega filma v Cankarjevem domu. Ta je med šestim in dvanajstim marcem potekal v okviru Festivala »Viva Mehika - Mehiška kultura v živo«, na njem pa so organizatorji dali prednost mladi generaciji mehiških filmarjev ... >>

Strah je votel okrog ga pa nič ni, so govorili naši starši. V Kinu Dvor pravijo drugače. Na ogled nam namreč ponujajo celovečerno risanko, ki nam ima namen povedati resnico o naših strahovih. Čas je, da si pobrijemo sramne dlake, skočimo po tolsto liziko mavričnih barv in se na poskok podamo tja, kamor si nismo upali kot otroci. Brez luči in očetove robustne roke. Za kastrirani deški glas bo poskrbela tema v kateri bomo pozabili, da imamo jajca. Saj veste, barvice so hudičevo orodje. >>

Milk na velikih, belih stopnicah vpije v megafon, da vas bo rekrutiral. Navdihnjeno, velčastno, famozno, ekstatično, množico pod njim cufa in trga, ljudje malodane orgazimrajo. In kako le ne bi. To pač ni kar kakršenkoli mlekarček. To je Harvey Milk, prvi uradni mučenik za »gejevsko svar«, veliki borec za pravice istospolnih, gejevski Martin Luher King in kar je še najbolj presenetljivo - politik. Politik-gej. >>

Večino t. i. strokovnih oskarjev je odnesel osrednji nagrajenec, Revni milijonar. S tem so organizatorji poskrbeli za prenekatero presenečenje. Nenavadna zgodba o Benjaminu Bottonu, film, ki je slovel po največ nominacijah po Titaniku, saj je bil nominiran v kar 13 kategorijah, je pravzaprav prejel le tri oskarje, in sicer za posebne vizualne učinke, masko in scenografijo. Revni milijonar je odnesel ostalih osem. >>

Za razliko od na primer srce parajoče Vere Drake, pretresljivih razkrivanj družinskih skrivnosti v Skrivnostih in lažeh ter eksistencialističnih Golih, je zadnji Leighev film prvovrstna hvalnica sreči. Pa ne sreči kot eni izmed prevladujočih ideologij zgodnjega 21. stoletja, temveč kot vsakodnevni naravnosti človekovega obstoja, ki jo Leigh pripne na šarmantno, optimistično učiteljico Poppy. >>

Film je do skrajnosti estetiziran, kar ga naredi všečnega, mu pa najbrž deloma vzame tisti psihološki edge, ki naj bi ga ponujal. Obljuba temačnega podzemlja, sado-mazo igric in suspenza je zreducirana na nekaj udarcev po goli riti z neko japonsko koprivo in soft bondage sceno, ki je prej komična kot kar koli drugega. Pravzaprav je ogleda vreden le začetek filma, posnet kot film v filmu, ki narajca in obljubi vse tisto, kar smo o filmu prebrali predhodno. >>

Sto žebljev, velikih, skorajda še krvavih, enakih tistim, s katerimi so na križ pribili Kristusa, je uporabljenih za kaznovanje verske literature. Precizneje – lepi, bradati doktor filozofije, ki je svoje življenje posvetil knjigi, po sodobni, medicinski interpretaciji doživi živčni zlom, po lastni pa razsvetljenje. Le to ga navda s prepričanjem, da je pisana beseda zlo, potrebno konkretne konfrontacije z ultimativno resnico. >>

Stefan Arsenijević, dobitnik več nagrad za kratke filme, med katerimi je vsekakor potrebno izpostaviti v Berlinu nagrajeno (A)Torzijo, v svojem dolgometražnem prvencu »Ljubezen in drugi zločini« nadaljuje z zanj značilno estetiko ganljivih pripovedi. V teh ne manjka niti emocionalnih kinestetičnih rešitev niti subtilnih preigravanj različnih vrst simbolov.

>>

Ob spremljanju filma Ex-bobnar, celovečernega prvenca belgijskega režiserja Koena Mortiera, boste konzervativnejši gledalci mižali in si mašili ušesa, v utrinkih pozornosti pa le stežka prezrli surovo intenzivnost sporočila in uprizoritve. Nekateri posamezniki mehkejšega srca in vzkipljivih želodcev zapustijo dvorano že po desetih minutah. >>

Snemaj! vam v končni fazi poleg zombijev v glavo vrže dve vrsti filmske verjetnosti; verjamem, ker je kot verjetno korektno predstavljeno, in verjamem, ker sem to že nekje videl. In obema verjamete. Še več, po ogledu Snemaj! bodo začela deževati vprašanja. Kaj pa če se je kaj podobnega v resnici dogajalo v kakšni odrezani hiši? Kaj če nam oblasti prikrivajo tovrsten virus, ki iz ljudi dela zombije? Kaj pa če so posnetki iz Gaze medijski konstrukt, Snemaj! pa resnično novinarsko poročilo? Kaj pa če je Elvis >>

Z več nagradami ovenčana brata Coen sta nazaj. Sicer ne z resnobnim ekskurzom v temačen meandrski svet človekovega nezavednega, kjer ni več prostora za starce, temveč s hudomušno črno komedijo Preberi in zažgi. >>

Ljubezen je tudi tokrat nekaj popolnoma nemogočega in v svojem bistvu neobstoječega, razmerja še vedno zaznamujeta temeljni manko in večna nedosegljivost. Tokratni Woodyjev odmik se skriva nekje drugje. >>

5. edicija mednarodnega festivala animiranega filma, Animateka 08, bo tudi letos v decembrsko festivalsko evforijo doprinesla lep delež bogate programske sheme, ki jo bo kot dosedaj, postregla v udobnem zavetju s polno paro delujočega Kinadvor. V lov za največjimi programskimi posladki se je za vas podala Tisa. >>

Na tokratnem festivalu Gejevskega in lezbičnega filma smo si ogledali dve azijski produkciji, ki sta si žanrsko popolnoma različni, vendar kljub temu lahko med njima zaznamo neke vrste analogijo v tem, kako začrtata umeščanje queer identitet v sisteme tradicionalne družbe. Iranski dokumentarni film režiserke Tanaz Eshaghian Biti kot drugi in tajvansko realistično dramo režiserke Zero Chou Plavajoči cvetovi. >>

S sobotno predfestivalsko premiero, Strah(ovi) pred temo, se počasi odpirajo vrata letošnjemu, že petemu mednarodnemu festivalu animiranega filma, Animateka 08. O tem, česa vse se torej lahko nadejamo v Kinu Dvor, od 8. do 14. decembra letos, ve najbolje povedati programski direktor Animateke, Igor Prassel, ki ga gostimo v tokratnem Festivalskem terminu Radia Študent. >>

Umetnost negativnega mišljenja je visokoleteči a nizko proračunski projekt filmske produkcijske hiše Maipo Film & TV-produksjon,ki je z lansiranjem Ellinga postala sinonim za uspešno norveško filmografijo. Filmografijo, ki je ravno dovolj resna, da si prisluži nominacijo za Oskarja in ravno dovolj zabavna, da se jo ljudem še ljubi hoditi gledat v kino. >>

V soboto se je v dvorani Slovenske kinoteke pričel štiriindvajseti festival lezbičnega in gejevskega filma, ki velja za najstarejši tovrstni festival v Evropi.Telo, ki je lahko hkrati izvor frustracij in fetiša, trans stopnje med spoloma, pohabljenost in invalidnost, plastična kirurgija ter ostali posegi v in na telo - vse to so protislovne situacije razumevanja telesa, ki jih obravnavajo predstavljeni fimi.
O festivalu smo se pogovarjali z organizatorjema Suzano Tratnik in Igorjem Španjolom.
>>

Vse, kar ste hoteli izvedeti o 19. Liffu in se niste upali vprašati Redakcijo za kulturo in humanistične vede Radia Študent! Predstavitev 19. Liffa v celoti in po posameznih sekcijah.
Filme z 19. Liffa smo si za vas ogledali Tisa, Ida, Saška, Zaza in Bojan. >>

Ker se letošnji za tri dni skrajšani Liffe počasi približuje koncu, vam za ogled svežih filmskih žemljic preostajajo še natanko trije dnevi. Da se boste lahko v prihodnosti hvalili, kako ste si leta 2008 ogledali prve filmske stvaritve velikih režiserskih zvezd in kako ste že takrat vedeli, da jim bo uspelo, se v preostalih festivalskih dneh kajpada podvizajte v kino in na noben način ne spreglejte Liffovih Perspektiv. >>

Za vas je zateženo sekcijo Porti vetru in krvavo sekcijo Ekstravaganca z 19. LIFFE-a obdelal Matjaž Juren - Zaza. >>

Film Pokrajina št.2 je po filmskem festivalu v Benetkah in Festivalu slovenskega filma, kjer je prejel kar 6 nagrad, začel svojo pot po kinematografih. Film, ki si upravičeno zasluži oznako najboljši slovenski thriller, saj je napet od začetka do konca, prizori nasilja in erotike pa dobivajo poleg naturalističnih tudi bizarne in komične razsežnosti, si lahko zaenkrat pogledate v Kinoklubu Vič in Koloseju. >>

19. Ljubljanski filmski festival se je kot najstnik v izteku znašel ukleščen med pričakovanja sledečega jubilejnega 20. festivala ter negotovostjo, ki jo je prinašalo Popkovo premierno programiranje 18. Liffa. Če je Popek na 18. Liffeu napovedoval svoje spogledovanje z družbeno angažiranimi tematikami, je njegova močna naklonjenost političnim temam na letošnjem festivalu neizpodbitna. >>

Otvoritveni film DokMe Pet pred dvanajsto - hollywoodski dokumentarec, ki ga je produciral hollywoodski zvezdnik Leonardo Di Caprio - nas je skušal prepričati, da živimo v svetu globalnega segrevanja, ki naj bi ga povzročal CO2 ... V ponedeljek pa smo si v okviru sekcije Eko-DokMa lahko ogledali film Skrivnost oblakov, ki je neka vrsto znanstvenega trilerja, ki govori o Henriku Svensmarku, doktorju fizike iz Copenhagna, kjer že vrsto let raziskuje, kako sonce vpliva na spremembe klime na Zemlji. ... >>

V ponedeljek ob 16. uri se bo Julija Sardelić podala po poteh popotnika Toma Križnarja in v precep vzela dokumentarec Dar Fur - Vojna za vodo, ki je nastal v sodelovanju z domačo režiserko Majo Weiss. >>

Svoja vrata spet odpira letos že 5. mednarodni festival Dokumentarci v Mariboru – DokMa, ki ga organizira Društvo za preoblikovanje družbene komunikacije – PIFF. Festival, ki bo potekal od 2. do 8. novembra, svoj temeljni cilj znova zasleduje pod geslom »Vsi smo DokMa« in še naprej razvija lastne tehnike odpiranja čez leto zaprtih mariborskih mestnih kinodvoran Udarnik in Partizan, ki sta skupaj s Prvim odrom na Prvi gimnaziji glavni prizorišči filmskih projekcij.
>>

Film Na robu ljubezni nam postreže s preverjeno scenaristično kombinacijo biografskih, vojnih in obveznih “ljubezenskotrikotniških” elementov, ki lično zaviti v vizualno poetiko zakrivajo površinskost polbiografske pripovedi o ljubeznih valižanskega pesnika Dylana Thomasa. >>

Kinodvor je presenetil. Ne toliko s ponovnim odprtjem, kot z izbiro krstnega filma, neposredno imenovanega 'Bančni rop' ali 'Benk Džob' po domače. Presenečenje prihaja iz nepresenetljivega razloga – Benk Džob je namreč en čisto navaden film o sicer resničnem ropu, ki se je zgodil v Londonu v začetku sedemdesetih ... >>