|
 Še vedno imate čas, da pohitite na dve prireditvi. V Filmskem klubu Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti na Beethovnovi 5 se ob 20. uri obeta projekcija filma, predavanje in pogovor s filmskim režiserjem in teoretikom Jovanom Jovanovićem. Beseda bo tekla o poetiki in filozofiji ameriškega B filma, žanra, ki je usodno določil »novi Hollywood« in celo generacijo kultnih subverzivnih filmskih režiserjev od Coppole in Scorseseja naprej. Pogovor torej o žanru, ki ga se ga čas ne dotakne in ne razsuje…Vstop prost.
>>JasminaJ, komentarji
 Christine Lavant je ena izmed najpomembnejših avtoric avstrijske povojne literature.
Večina jo pozna kot pesnico, a je bila še posebej na začetku svojega ustvarjanja tudi pisateljica. Pred kratkim je pri Celovški Mohorjevi družbi izšla knjiga z dvema prvič v slovenščino prevedenima kratkima zgodbama, Otrok in Podtaknjenček >>Katarina V, komentarji
Poslušali bomo tri pesmi Uroša Zupana: Vrt, bach; Molitev in Uresničile so se sanje. Prebral jih je 26. septembra v klubu Gromka na večeru revije Literatura, naslovljenem Rezanje vode - in Literatura teče dalje. >>petrak, komentarji
Poslušali bomo mladega pesnika Karla Hmeljaka iz Kopra. Nekaj svojih pesmi je prebral na literarnem večeru LUD-a Literatura, naslovljenem Rezanje vode - in Literatura teče dalje, 26. septembra 2006. Njegove pesmi so objavljene v 169. in 170. ter 178. številki Literature.
Prisluhnimo še neobjavljenim Čudnim bližinam!
(Karlo je prvi z desne.) >>petrak, komentarji
 V MGLC-ju, desetletja poznanem in priznanem Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani; zlasti po začetkih Ljubljanske grafične šole v petdesetih letih prejšnjega stoletja, so na ogled lesorezi in linorezi slovenskih umetnikov – grafikov 20. stoletja.
Leta 2002 je center začel s prezentacijo litografij slovenskih modernih likovnih umetnikov; pričujoča razstava pa je nadaljevanje cikla predstavitve slovenske grafične produkcije 20. stoletja, pod taktirko kustosinje razstave Brede Škrjanec. >>helena c, komentarji
Tako kot prejšnja leta, se nam tudi tokrat v dveh tednih predstavlja čez sto filmov neodvisne in tako imenovane art-produkcije z vsega sveta. Program se razteza od razvpitih imen zahodne kinematografije, kot so Benigni, van Sant, Kaurismäki, von Trier in Ken Loach, zmagovalec letošnjega Cannesa, vse do velikih vzhodnih režiserskih imen. Videli bomo filme slovenski festivalski publiki že znanih avtorjev, kot so Tajvanec Hsiao-hsien Hou, Japonec Takashi Miike, verjetno najpomembnejši turški režiser Nuri Bilge Ceylan, Iranca Jafar Panahi in Ali Reza Amini ter številni drugi.
>>iva in pina, komentarji
 Glavnega junaka nekega romana pogosto označujemo z besedo akter. To težje naredimo na primeru romana Nino iz sanj. Čas odraščanja, ki ga avtor opisuje, je čas hrupnega dogajanja punka, novega vala in mladinskega uporništva. Glavni junak prvenca Marka Pristova je pa v prvi vrsti ne-akter, opazovalec in pasiven postajač na obrobju dogajanj. Biti nikjer in delati nič, želeti nekaj, pa ne vedeti kaj – umeščenost oziroma neumeščenost v družbo, okolje in čase je tematska osnova obravnavanega dela.
>>Iva Kosmos, komentarji
V dobršnem delu tokratne Art Area - e se je Miha posvetil, v jesenskem času katapultiranem mediju fotografije, ki iz leta v leto pridobiva vse večjo zastopanost v polju sodobne umetnosti. Ker je mesec november čas velikih bienalnih razstavnih dogodkov širom Evrope, je bilo nujno oditi v samo središče fotografskega dogajanja in se prepričati o množičnosti in relevantnosti tovrstnih prireditev. Pobliže si je Miha torej ogledal Mesec fotografije v svoji drugi, razširjeni ediciji. Jaz pa sem se za spremembo posvetila manj novodobnemu mediju. Potopila sem se v zgodovinski svet visoke družbe in raziskala različna obdobja njenih mnogoterih kičastih posnemovalcev – spoznavala sem svet vezenin in gobelinov. >>Maja Smrekar, komentarji
V dobršnem delu tokratne Art_Area - e se je Miha posvetil, v jesenskem času katapultiranem mediju fotografije, ki iz leta v leto pridobiva vse večjo zastopanost v polju sodobne umetnosti. Ker je mesec november čas velikih bienalnih razstavnih dogodkov širom Evrope, je bilo nujno oditi v samo središče fotografskega dogajanja in se prepričati o množičnosti in relevantnosti tovrstnih prireditev. Pobliže si je Miha torej ogledal Mesec fotografije v svoji drugi, razširjeni ediciji. Jaz pa sem se za spremembo posvetila manj novodobnemu mediju. Potopila sem se v zgodovinski svet visoke družbe in raziskala različna obdobja njenih mnogoterih kičastih posnemovalcev – spoznavala sem svet vezenin in gobelinov. >>Maja Smrekar, komentarji
 Najprej k arhitekturi. Letošnji dobitnik nagrade Maksa Fabianija je Andrej Pogačnik, priznanje pa sta prejela Boris Podrecca in Marko Lavrenčič. Andrej Pogačnik jo je dobil za raziskovalno delo 'Optimalni scenariji razvoja slovenskih funkcijskih in statističnih regij', Boris Podrecca in Marko Lavrenčič pa za oblikovanje mestnega trga v Idriji.
>>JasminaJ, komentarji
 ROMI. Od tistih, s katerimi so se znašli v istem času in prostoru, so bili zmerom označeni za Druge. Ljudje, ki so Rome označili za Druge, so to njihovo Drugost potrebovali zato, da so z njo potrjevali svojo lastno identiteto. Romom, temu velikemu Drugemu, so pripisali vse možne negativne lastnosti. To se Romom dogaja še danes. Skozi vse zgodovinske čase zato odmevajo besede: »Ljudje mi gledajo pod prste, ker sem Ciganka.«
>>Julija_sa, komentarji
 Če ste jo želeli veselo mahniti po dvoranah Moderne galerije, ste se ušteli. Tam namreč od četrtka ni več mogoč ogled stalne postavitve Izbrana dela slovenskih avtorjev iz zbirk Moderne galerije 1950-2000. Prav tako ni več mogoč obisk knjižnice in dokumentacije-arhiva, medtem ko bo fotoarhiv dostopen do konca decembra. Predvidena je prenova, ki naj bi stekla v začetku prihodnjega leta, ker pa morajo do tedaj izprazniti prostore, so s pripravami začeli že sedaj.
>>JasminaJ, komentarji
 Toma je odmaknila vstran smrdljivo pregrinjalo – ženska je ležala na rdeči rjuhi. Tanja ni takoj videla, da je to kri.
»Prvo pomoč je potrebno poklicati.« je odločno rekla Tanja.
»Ne dovoli je klicati.« je zašepetala Toma.
»Pa to je kri, saj krvavi!« se je začudila Tanja.
»No ja, krvavi. Izdrgnila se je.« je pojasnila Toma. In ne povsem prepričana, da jo je Tanja prav razumela, pojasnila znova: »Samce si vozi domov, pa se je izdrgnila.«
Ruska sodobna proza tretjič, odlomek iz romana Primer Kukocki pisateljice Ljudmile Ulicke, v oddaji Tu pa tam v nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.
Interpretacija: Katja, Tjaša, Rok
Prevod: Andreja Kalc
Spremna beseda: Andreja Kalc >>
kristinas, komentarji
Poslušali bomo pesnika Ota Horvata. Kot letošnji gost mednarodnega literarnega festivala Vilenica je obiskal Slovenijo. Za oddajo Rimo v eter – rimo v veter je prebral pesmi Ure učenja tujega jezika, Spominjanje, Vrnitev in Plavalec, ki so v slovenskem prevodu Uroša Zupana objavljene v festivalskem zborniku. Predstavljen pa je tudi v slovenskem prevodu Toneta Škrjanca v bloku Deset srbskih pesnikov, ki ga je objavila revija Literatura v septembrsko-oktobrski številki. >>petrak, komentarji
Oto Horvat se je rodil leta 1967. Prevaja iz madžarščine, nemščine in italijanščine, prevode pa objavlja v srbskih literarnih revijah. Piše poezijo, pa tudi za otroke. Objavil je naslednje knjige: Kjer izginja gozd, Strjevanje, Gorki listovi, Fotografije, leta 1999 pa izidejo njegove izbrane pesmi v nemščini pod naslovom Kanada. Leta 2002 sledi knjiga Dovoljenje za bivanje. Za knjigo Kjer izginja gozd je dobil Brankovo nagrado. Njegove pesmi so uvrščene v antologijo z naslovom Die neuen Mieter. Fremde Blicke auf ein vertrautes Land, ki je izšla leta 2004.
Njegove pesmi smo prvič v slovenščini dobili z letošnjo Vilenico. Prevedel jih je Uroš Zupan. Slišali bomo pesmi: Očetu, In Griechenland, Tizian: Beg v Egipt in Nachmittag. >>petrak, komentarji
 Radio Študent v sodelovanju z Radiem MARŠ in Radiem Ivan na glavnem prizorišču Festivala dokumentarcev DOKMA v Mariboru intervjuja sodelujoče filmske avtorje, goste, obiskovalce in člane žirije ter oddaja v živo po radiodifuznem območju Radia Študent in radia MARŠ.
DokMa Radio lahko poslušate: Delovnik: 17.30 - 18.00 Sobota in nedelja: 16.30 – 17.00 >>komentarji
 Brezciljno blodenje po labirintu, še ena od neštetih alternativ konvencionalnemu gledališču ali gledališki jezik prihodnosti? Senzorialno gledališče z radikalnimi dramaturškimi tehnikami in hitro popularizacijo predstavlja nov gledališki fenomen, ki kljub pomanjkanju metodoloških temeljev definira nov gledališki žanr .
>>Pina, komentarji
V tokratni prvonovembrski oddaji prebiramo Freudov spis O minevanju v lastnem prevodu, govorimo pa tudi o čustvovanju, ki te dni preveva svetovno krščansko občestvo; o žalovanju in melanholiji.
V rubriki Kuharski in psihoanalitski nasveti pa pripravljamo Martinovo raco z vsem, kar sodi zraven. Kliknite za recept! >>Berta Pappenheim, komentarji
 Najprej čestitke slovenskim evangeličanom ob jutrišnjem prazniku.
Takoj zatem pa v deželo, v kateri so v nekem filmu jedli pršut in česen. V petek pa se je v njej zaključil 27. mednarodni filmski festival Mostra de Valencia. Veliko zmagoslavje je v Španiji dosegel slovenski celovečerni film Delo osvobaja režiserja in scenarista Damjana Kozoleta. Nagrajen je bil z najvišjo festivalsko nagrado, zlato palmo, Kozole pa je prejel tudi nagrado za najboljšega režiserja. >>JasminaJ, komentarji
 Dvestočlanska zasedba nastopajočih, združene moči slovenskih operno-baletnih sil in slovito koreografsko ime, ki podpisuje predstavo, so Arhitekturi tišine, aktualnemu avtorskemu projektu Edwarda Cluga, nemudoma pripeli zveneč naziv plesno-glasbenega spektakla leta. >>Pina, komentarji
Hei kaikkille! No mitä kuuluu? Toivottavasti hyvää! Teritorij teatra on tässä taas! Tänä sunnuntaina olemme keskustelemassa suomalaisesta teatterista. Suomi on todella taikamaa; teatterikin on mielenkiintoinen siellä. Tervetuloa! Avgusta 2006 je v Helsinkih, glavnem mestu lepe gozdnate države Finske, potekala konferenca IFRT/FIRT, International Federation for Theatre Research. Avtorica oddaje se je le te konference udeležila kot študentka. Obenem je imela tudi priložnost spoznati nekaj značilnosti sodobnega finskega gledališča v širšem pomenu besede. >>Martina Šiler, komentarji
Poslušali bomo drugi del oddaje o pesniku Raoulu Schrottu, ki je 30. novembra 2004 nastopil v Kud-u Franceta Prešerna na predstavitvi Mlade sodobne nemške poezije (v organizaciji LUD-a Literatura). Slišali bomo dve pesmi: V svetem XVI in Divji tedni I. Slovenske prevode je pripravila in prebrala Amalija Maček. >>petrak, komentarji
Poslušali bomo Raoula Schrotta, ki je 30. novembra 2004 nastopil v Kud-u Franceta Prešerna na predstavitvi Mlade sodobne nemške poezije. Revija Literatura je kot organizatorica izdala tudi posebno edicijo, v kateri so predstavljeni trije nemški pesniki (Daniel Falb, Monika Rinck, Raoul Schrott) z izborom pesmi v originalu in prevodu ter sodobna nemška pesniška scena.
V današnji oddaji bomo slišali dve pesmi Raoula Schrotta, O vzvišenem I in Zgodovina pisave IV. Slovenske prevode je pripravila in prebrala Amalija Maček. >>petrak, komentarji
 Po poletnem premoru se Sektor Ž vrača z vso svojo feministično silovitostjo.
V studiu se bo, med svojim šoferskim vandranjem po Sloveniji, oglasila Alexandra Filiatreau. S svojim avtomobilom, ki sliši na ime Taxi Alaksi, že od začetka oktobra ponuja zastonj prevoz po vsej Sloveniji. Pod pogojem, da se z njo pogovarjate v slovenščini - še bolje je, če ste kar domačni in jo udrihnete po narečno. Saj gre pri tej zastonjski vožnji za projekt, preko katerega se želi Filiatreu spoznati s slovenskimi ljudmi, njihovim razmišljanjem in dialektom. Med vožnjo pa vas snema s tremi kamerami. Pripravljen pa je tudi intervju z Ano Jereb, ki bo pojasnila, kako je potekala poletna šola Mladi v boju proti spolni diskriminaciji. Kakšni so bili zaključki in kakšni so načrti za naprej. >>JasminaJ, komentarji
 Marjan Strojan nam je znan predvsem kot izvrsten prevajalec iz angleškega jezika. Prav on je zaslužen za to, da imamo v slovenščini odličen prevod Miltonovega »Izgubljenega raja«, ki poleg vsebinske kompleksnosti ohranja tudi neverjetno zvočnost blank verza tega epa. Po njegovi zaslugi imamo tudi »Antologijo angleške poezije«, »Canterburyjske zgodbe« in še marsikateri drugi sad angleške književnosti priložnost brati v slovenskem jeziku. Manj znano pa je, da je Marjan Strojan poleg svojega prevajalskega dela tudi pesnik. Po z Veronikino nagrado ovenčani zbirki »Parniki v dežju« se nam letos predstavlja z zbirko »Pokrajine s senco«.
>>Julija_sa, komentarji
 Mogoče se vam je v zadnjem času zgodilo, da ste se odpravili na navidezno nenevaren kozarček pijače, pristali pa na sredi razburkanega oceana, z vseh strani obdani s kopico sotrpinov, ki so čas ubijali z mislijo, da »nikoli nisi do konca oplel, dokler imaš dobro zgodbo in nekoga, da mu jo poveš.« Če vam je štorija znana, potem verjetno tudi veste, da je govora o Devetnajstotem, ki v zadnjih dnevih še posebej pospešeno pluje po ljubljanskih kafičih. Če še vedno ne veste, za kaj gre, potem prisluhnite zgodbi.
>>Nika Leskovšek, komentarji
 »Pišem v čudnem jeziku.
[...] Jezik neznatnega naroda,
jezik dežele, ki je ni moč videti na zemljevidu,
nikoli ni stopil na dvorne vrtove
niti na marmor vladnih stavb;
v štirih stoletjih ni dal več kot stotino knjig:
prvo leta 1545; najpomembnejšo leta 1643;
Novo zavezo, kalvinistično, leta 1571;
Biblijo v celoti, katoliško, tam okrog leta 1860.
Sen je bil dolg, knjižnica bore majhna.
A v dvajsetem stoletju se jež prebudi.«
Bernardo Atxaga
>>petrak, komentarji
 Znotraj Art_Area - e se bomo tokrat posvetili dogodku HAIP 06 - multimedijskem festivalu odprtih tehnologij, ki se je skoraj ves prejšnji teden odvijal v Kiberpipi na Kersnikovi 4 v Ljubljani. Obiskovala sva ga Maja in Miha. V četrtek, 19. oktobra, se je ob 20. uri v Mali galeriji odprla razstava skupine Irwin z naslovom »Svoji k svojim«. Slabo uro pred tem pa je bila na istem mestu predstavljena tudi prva slovenska monografija iste skupine z naslovom IRWIN RETROPRINCIP, ki jo je izdala založba Mladinska knjiga in se bo na knjižnih policah znašla v naslednjem mesecu. Več o tem bomo izvedeli od Petje. >>Maja Smrekar, komentarji
 Najprej skočimo na platno. Film Odgrobadogroba je na mednarodnem filmskem festivalu TOFFI na Poljskem prejel novi priznanji: posebno nagrado strokovne žirije in nagrado Zygmund Kalužynski, ki jo namenijo režiserju filma za izbrani, izjemni prispevek k filmski umetnosti. Festivalska žirija se je odločila za Cvitkovičevo sceno pogreba v avtomobilu. Omenjeni nagradi sta že 20. in 21. priznanje za film Odgrobadogroba. Ta in prihodnji mesec bo film prikazan še na festivalih na Nizozemskem, v Nemčiji, na Japonskem in v Indiji.
>>JasminaJ, komentarji
 Poljski režiser Kieslowski je slovenski publiki najbolj znan po filmu Dvojno Veronikino življenje, Treh barvah: Modri, Beli in Rdeči ter po filmskem ciklusu Dekalog,v katerem se poigrava z desetimi božjimi zapovedmi. Retrospektiva njegovih filmov, ki je doživela otvoritev 7. oktobra in je trajala do 20. oktobra, pa je poleg omenjenih filmov predvajala tudi kratke filme iz režiserjevega študijskega obdobja.
>>Miša G, komentarji
|
| Najbolj brano |
