Ples spada med temeljne oblike človekovega izražanja in se v svoji najbolj primarni vsebini in obliki poslužuje umetnosti posnemanja vsakdanjega življenja. V starih družbah je bilo tako ples posvečeno opravilo, ki je krepko presegalo današnjo funkcijo zabave. Vpeto v pore družbenega življenja je predstavljalo pomemben del ritualnega izvajanja obredov, iniciacij, proslav. Ples kot umetniška praksa, namenjena predvsem iskanju lepega, je bil drugotnega pomena. >>Alja, komentarji
V delu Michela Foucaulta problem oblasti postane epistemološki. Boj za oblast postane boj za ohranitev ali spremembo prilaščanja diskurzov, z vrednostmi in močmi, ki jih ti nosijo s seboj. Ali bolj enostavno: oblast se iz utrjenega in odaljenega mesta seli v naše glave. Ljudi ni treba več nadzorovati – nadzorovali se bodo sami. >>Bojan Anđelković, komentarji
Novinarka in pisateljica Maruša Krese se bo v knjigi in na razstavi avtoric fotografinje Bettine Flitner in pisateljice kratkih biografij Alice Scwarz pridružila 100 najpomembnejšim Evropejkam. Med ženskami, ki sta jih Flitner in Scwarz doslej predstavili, sta med drugim tudi Elfriede Jelinek in Simone de Beauvoir. Razstava 200-ih fotografij velikega formata, ki prikazuje osebnosti iz politike, kulture, gospodarstva in družbe, že nekaj let potuje po vsej Evropi. Skupno vsem predstavljenim ženskam je, da niso pozabile, koliko moči je bilo potrebne na poti do uspeha. In koliko truda, da so se tam tudi obdržale. Kličemo BRAVO vztrajnim ženskam! >>JasminaJ, komentarji
Pred nekaj leti si ob slavnem spočetju Agregata, revije za sodobno družbeno-politično polemiko, ki so jo skupaj ustanovili študentje Fakultete za politične vede ter Filozofske fakultete, ne bi upali niti pomisliti, da je bo lepega dne revija nehala izhajati. Danes se s tem dejstvom pač moramo soočiti. Agregat se je poslovil z zadnjo številko 9/10, letnik IV, ki nosi pomenljiv naslov Razredni boj. Vsekakor je v uredništvu revije že nekaj časa škripalo. Bile so težave, ideološke in tudi finančne narave, tako da vse skupaj vendarle ni bilo takšno presenečenje. Zgodilo se je pravzaprav to, da so ustanovitelji Agregata zajadrali že globoko proti tridesetim in ugotovili, da imajo v življenju druge prioritete. Vsekakor za svoje naslednike niso ustrezno poskrbeli, saj se ti formirajo še danes, ko bi lahko že zavihali rokave in delali naslednjo številko. A kaj hočemo, takšne reči se dogajajo od nekdaj. Občutek nezamenljivosti nas v današnjem času patološkega narcisizma pač vse pogublja. >>lucija, komentarji
Poslušali bomo del nastopa Miklavža Komelja. V klubu Gromka na Metelkovi je 23. januarja 2007 bral svoje pesmi, objavljene v Hipodromu, zadnji izdani zbirki, vendar tudi nekatere še neobjavljene; na pamet pa je (kot je rekel) »prebral« celo pesem, ki je objavljena v njegovem prvencu Luč delfina na prvi strani.
V branje priporočamo zbirko Hipodrom, izdano pri Mladinski knjigi v zbirki Nova slovenska knjiga leta 2006. Za Hipodrom je Miklavž Komelj prejel Jenkovo nagrado. >>petrak, komentarji
Ponovitev oddaje v soboto, 10. 2. 07, ob 24. uri.
Poslušali bomo mlado pesnico Veroniko Dintinjana. 23. januarja 2007 je v klubu Gromka na Metelkovi brala objavljene in še neobjavljene pesmi na večeru, naslovljenem po delčku njenega verza »Rumeno gori [grm forzicij] ... in Literatura teče dalje!«. Nekaj njenih pesmi lahko preberete v 174. in 179./180. številki Literature. >>petrak, komentarji
Pretekli vikend se je zaspano Novo mesto zableščalo od dolgo pričakovane nove premiere Fičo baleta in, morda še pomembneje, nove stvaritve Gorana Bogdanovskega, ki pa se je tokrat prvič vzdržal odrske prisotnosti in se je raje posvetil izključno vlogi koreografa. >>Alja, komentarji
Prejšnje leto je pri LUD Literatura izšla druga pesniška knjiga Jureta Jakoba, pesnika mlajše generacije, rojenega leta 1977. Po prvencu Tri postaje imamo zdaj pred sabo Budnost. Naslov je premišljen in se dobro sklada s celoto zbirke. »Izbrati je treba budnost, kakršno koli, oči imam široko odprte, vse, kar je bilo, naj ostane, in kar še bo, naj pride vame,« zapisuje v istoimenski pesmi. Kakšna je ta budnost? >>maja murnik, komentarji
U duhu cerkve: Krščanski grehi na DPU. Na Blejskem otočku svojevrsten greh krščanskega sprenevedanja. Kultura v Ljubljani ostala brez denarja. >>JasminaJ, komentarji
„Handbook of the New Sexuality Studies“ je objavil zanimiv razgovor z danskim sociologom Henningom Bechom, ki govori o izginjanju vseh vrst homoseksualnih in queer identitet na Danskem in še v nekaterih drugih državah. Na primeru Danske vidimo, da je lahko položaj homoseksualne manjšine, skorajda popolnoma enakopraven z položajem istospolno usmerjenih. >>Nebojša I, komentarji
Družbeno-kritični dokumentarec Huberta Sauperja, ki je poskrbel za genialen scenarij, režijo in fotografijo, je nastal v koprodukciji Avstrije, Belgije, Francije, Kanade, Finske in Švedske. Film dosledno prikazuje življenje prebivalcev v Tanzaniji po naselitvi nilskega ostriža v Viktorijinem jezeru. Ta specifična vrsta ribe je v nekaj desetletjih iztrebila skoraj celotno populacijo jezera in postala glavni izvozni artikel, od katerega živi celotno tanzanijsko prebivalstvo. >>Miša G, komentarji
Kako kaj tujina? V Rotterdamu se je v sredo s svetovno premiero filma "La Antena" Argentinca Estebana Sapira začel 36. mednarodni filmski festival (IFFR). Skoval si je sloves prizorišča, na katerem predstavljajo filme neodvisnih produkcij z vsega sveta. Do 4. februarja bodo na IFFR prikazali več kot 250 celovečernih in okrog 450 kratkih filmov. Rotterdamski festival že po tradiciji prinaša pomemben izbor azijskih filmov, letos pa bo tudi v znamenju pomembne zastopanosti francoske kinematografije. Festival bo zaprl film "The Prestige", zadnji v opusu Christopherja Nolana, v katerem so nastopili Hugh Jackman, Christian Bale, Michael Caine, Scarlett Johansson in David Bowie. >>JasminaJ, komentarji
Leto 2007 je leto nove valute, novega Bonda, leto brez zime, z vsemi prazniki na delovne dneve in povrh vsega okrogla obletnica, seveda smrti, ene izmed vidnejših ikon slovenske veličine in njenega prerojenega evropskega duha. Ni naključje, da Slovenci praznujemo obletnice smrti, nekrofilska nagnjenja imajo poseben čut za nadaljno uporabnost mrtvih za žive. Slovenci imajo le preveč egalitarnih čustev, da bi imeli v svojih vrstah žive legende. Velikan naroda se torej postane zgolj posthumno, komaj ko veliki duhovi dosledno postanejo duhovi, takrat ko obnemijo, postanejo v zavestih zaslužni, predvsem pa operativni in zapisljiv. >>Igor Bijuklič, komentarji
»Nimam pojma, kaj sem tistega dne počel pred tem, kajti v mojem spominu se s tem realno obstoječim dnevom meseca septembra ali oktobra 1979-ega leta, ko sem začel pisati, meša spomin na prvi odstavek knjige, ki sem jo napisal. Knjige, ki je pripovedovala zgodbo o človeku, ki se med sprehajanjem po sončni ulici spominja dneva, ko je odkril šah. Knjige, ki se je začela, zelo dobro se spomnim, to je bil prvi stavek, ki sem ga napisal, takole: »Igro šaha sem pravzaprav odkril po naključju.«
Sodobna frankofona belgijska proza četrtič, dve kratki zgodbi pisatelja Jeana-Philippa Toussainta, v oddaji Tu pa tam to nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.
Interpretacija: Urša in Jaka
Prevod in spremna beseda: Ana Geršak >>
kristinas, komentarji
V soboto smo slišali daljšo pesnitev "Pogovor s finančnim inšpektorjem o poeziji". Danes pa bomo slišali tri tekste Majakovskega (1893-1930) v prevodu deklamatorja Miklavža Komelja. Ti so:
- Verzi o različnosti okusov,
- le del daljše pesnitve, ki se začne: Ljubiti pomeni steči na dvorišče,
- kratko pesem Žri ananas.
Pesnik in prevajalec Komelj jih je prebral v Gromki 23. januarja 2007 na večeru Rumeno gori ... in Literatura teče dalje! >>petrak, komentarji
V prvi izmed novega cikla oddaj Divja jaga, ki bodo odslej na sporedu vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 14h, bomo izvedeli, kaj pravzaprav pomeni divja jaga. >>Peter, komentarji
Poslušali bomo prevajalca Miklavža Komelja. Verze Majakovskega, ki jih je prevedel s pomočjo Neže Zajc, je prebral v Gromki 23. januarja 2007 na večeru Rumeno gori ... in Literatura teče dalje! Slišali bomo daljšo pesnitev "Pogovor s finančnim inšpektorjem o poeziji".
Majakovski (1893-1930) je eden največjih pesnikov 20. stoletja. Je vodilni predstavnik ruskega futurizma, pesnik mesta, mestnega človeka in revolucije. Majakovski je bistveno prenovil ruski verz in pesniški jezik. Ustvaril je deklamatoričen verz v duhu koračnic, ki je ustrezal retoričnemu patosu njegovih pesmi. V pesniški jezik je vpeljal mestni žargon, vulgarizme, uvajal je lastne neologizme in besedne igre.
>>petrak, komentarji
Arto Paasilinna si lasti naslov svetovno najbolj znanega sodobnega finskega pripovedovalca. Če si podrobneje ogledamo pisateljev bibliografski spisek, lahko ugotovimo, da je leta 1942 rojeni nekdanji novinar izjemno plodovit avtor; Paasilinna namreč vsako leto izda en roman. Lansko jesen je Mladinska knjiga slovenskemu bralstvu ponovno ponudila novo zgodbo v uspešnem nizu izpod Paasilinnovega peresa. >>Martina Šiler, komentarji
Na odru Srbskega Narodnega Gledališča v Novem Sadu je na ogled zanimiva predstava klasičnega gledališča „Ujkin san“- v prevodu „Stričkove sanje“ - ki temelji na čisti igralski virtuoznosti. Pravi užitek je videti, kako lahko dobra zgodba in odličen igralski navdih naredita prijeten večer, ki je vreden pomnenja. >>Nebojša I, komentarji
Pozdravljeni! Današnjo oddajo pričenjamo z recenzijo stodnevnega performansa igralke Alje Kapun, ki je prešel v zadnjo fazo decembra lani v sobah ljubljanskega Mednarodnega grafičnega likovnega centra. Razstavo, ki dokumentira umetničin post, je obiskala Petja. Ustavila se je tudi na razstavi z naslovom Space Invaders, v galeriji Škuc. Tudi Miha nam bo tokrat postregel z dvema dogodkoma. Prvi se je zgodil v Kranju, kot predstavitev slovenskih študentov znamenite praške FAMU. Drugi dogodek, ki ga Miha tokrat recenzira, pa je razstava švedskega slikarja Magnusa Larssona v ljubljanski Galeriji Gregor Podnar.
>>Maja Smrekar, komentarji
Ježek pravi, da Darwin nima prav. V Kinodvoru pa vrtijo njegove nočne more. Fjodor Mihajloviču pa menda ne gre za prav, temveč za greh. Zato ste jutri vabljeni na DPU. Če imate tudi same kakršnekoli more, lahko zbežite – na primer – v Kanado. Direktor Animateke Igor Prassel bo v soboto na posebni projekciji v montrealski kinoteki predstavil ljubljanski mednarodni festival animiranega filma. Ne mora, ampak lepe sanje so se uresničile nekaterim umetnikom s Prvo samostojno razstavo. >>JasminaJ, komentarji
Ustvarjati s svetlobo, pomeni manipulirati z elektomagnetnim valom delcev, ki so manjši od naše zmožnosti videnja. Torej se zdi svetloba, kot osnovni medij in material artističnega izražanja, izredno nepredvidljiva in neobvladljiva. Če se na prvi pogled zdi oblikovanje svetlobe iluzija, je iz zgodovine likovne umetnosti razvidno, da je bilo na tem področju veliko raziskovanja. Pionirji, Marcel Duchamp, Laszlo Moholy Nagy in Thomas Wilfred so že na začetku prejšnjega stoletja svoje potenciale usmerili v raziskovanje svetlobnih učinkov. Ugotovili so, da je najpomembnejši element raziskovanja svetlobe - kontrast. >>leja, komentarji
Če bi vse izdane knjige Astrid Lindgren zložili eno na drugo, bi presegale višino 175 Eifflovih stolpov, če pa bi jih postavljali drugo ob drugo, bi trikrat objele ekvator. S 114 knjigami in slikanicami, 40 filmi in številnimi scenariji in igrami, prevedenimi v 74 jezikov, se švedska pisateljica uvršča med največja imena svetovne mladinske literature. Zveneča statistika ni edini argument za pisateljičino mesto v mladinski književnosti. V literarno ozvezdje so jo izstrelili predvsem radikalen poseg v mladinsko prozo, začrtanje drznih literarnih trendov in vztrajno radiranje vzgojno-moralne funkcije mladinske literature. Pa seveda Pika Nogavička, Emil iz Lönneberge, Blomkvist, Erazem in številni drugi junaki, ki zaznamujejo otroštva več generacij po vsem svetu. Ob 100-letnici rojstva Astrid Lindgren se švedski pisateljici posvečamo v nocojšnji Teoremi. >>Pina, komentarji
Študentska založba se je šest let po izteku 20. stoletja v zbirki Beletrina lotila obsežnega projekta. V literarno nebo je pod uredniško taktirko Petra Kolška poslala posebno fronto, imenovano »Nevihta sladkih rož«. Ta nevihta je antologija slovenske poezije, nastale v celotnem 20. stoletju. To je sicer že drug poskus takšnega obsežnega zajetja slovenske poezije iz prejšnjega stoletja, ki pa je kompleksnejši in bolj reprezentativen za 20. stoletje od prvega, ki ga je uredil Denis Poniž. >>Julija_sa, komentarji
Pod naslovom Zakladi iz Arhiva Jugoslovanske kinoteke bo od danes do 29. januarja v Kinoteko privabljala retrospektiva srbskega oziroma jugoslovanskega filma. Odprtje retrospektive bo danes ob 18.00 pripadlo projekciji edinstvene kopije prvega srbskega pa tudi balkanskega filma, Kronanje kralja Petra I. Karadjordjevića v režiji Arnolda Muira Willsona iz leta 1904. >>Martina Šiler, komentarji
V ljubljanski galeriji Photon so prejšnji četrtek otvorili razstavo Luce Laureati z naslovom Linija identitete. Laureati je začel svojo fotografsko pot na leto velikega potresa, 1976, in je do danes postal ena intrigantnejših figur sodobne italijanske fotografije. Avtor je zavezan pokrajini Furlaniji, ki ji tudi posveča tokratno razstavo. Razstavljene fotografije so bile posnete v letih 1992 do 1993 in prvič razstavljene v Tednu furlanske kulture leta 2000. Tokratna serija se strogo ukvarja s prostorom in njegovimi mutacijami skozi čas. Preko objektiva Laureati pozorno in radovedno motri prostor, od pejsaža do detajlov, in dokumentira elemente, ki gradijo njegovo identiteto. >>Igor Bijuklič, komentarji
Nocoj se Teritorij teatra širi na teritorij teorije sodobnega plesa. S Katjo Praznik se pogovarjamo o knjigi izpod peresa Marka Franka z naslovom Plesati modernizem/Uprizarjati politiko. >>Martina Šiler, komentarji
Primož Čučnik je leta 2005 pri Založbi LUD Literatura izdal zbirko Nova okna. Leta 2006 pa je izšla Čučnikova pesniška knjiga Sekira v medu, ki predstavlja izbor sicer mladega pesnika. Temu bi lahko rekli tudi pesnikova antologija lastnega pisanja. Sekiro v medu je založilo društvo Šerpa, poleg Prebranih in drugih pesmi med letoma 1995 in 2005, kakor se sliši podnaslov, je knjigi dodan še spremni tekst kritika Urbana Vovka. Glede na to, da sta prvi dve Čučnikovi knjigi, izdani leta 1999 in 2002, torej Dve zimi in Ritem v rôkah, tako rekoč razprodani, je pesnikov izbor lastne poezije dobrodošla knjige za vse, ki imate radi Čučnikovo poezijo. Prav s to knjigo pa je Čučnik tudi nominiran za nagrado Prešernovega sklada.
Danes bomo poslušali drugi del nastopa Primoža Čučnika, ko je 19. novembra 2005 nastopil na Literaturinem gostovanju na Mostovni v Novi Gorici. Na odru se mu je pridružila Ana Pepelnik. >>petrak, komentarji
Poslušali bomo nastop Primoža Čučnika na Mostovni v Novi Gorici, ko je 19. novembra 2005 tam gostovala revija Literatura. Ljubitelj eksperimentalnega pomikanja mej na ne-bojnem polju poezije in glasbe, na polju zvočnega, izgovorljivega in slušnega ter pomenonosnega, je k sodelovanju na tem nastopu povabil Ano Pepelnik. Prisluhnimo!
V branje priporočamo zbirko Nova okna in izbor Čučnikove poezije v knjigi Sekira v medu.
>>petrak, komentarji
V sredo je v Cankarjevem domu že drugič gostovala mednarodna plesna zasedba Emio Greco PC, katere projekti so plod kreativnega sodelovanja Italijana Emia Greca in Nizozemca Pietra Sholtena. Sedež njunega delovanja je že deset let v Amsterdamu in v tem času sta ustvarila enajst predstav. V sklopu evropske turneje sta se tokrat predstavila z zadnjo predstavo, Peklom. >>Alja, komentarji
|
| Najbolj brano |