Minilo je natanko eno leto, odkar je svoja vrata odprla prenovljena Kinoteka. Novo platno je 6. februarja defloriral film Hajka. Film Živojina Pavloviča, ki je z zgodbo o partizanih in četnikih, njihovem boju in medsebojnih konfliktih, simptomatično sovpadel s takratnim spopadom okoli kadrovske reorganizacije Slovenske kinoteke. >>
Igor Bijuklič, komentarji
Ta teden ste si lahko v Štihovi dvorani Cankarjevega doma ogledali predstavo RODEO. Pod avtorsko taktirko Maje Delak in Mauricia Ferlina je nastal odrski izdelek, ki je vključen tudi v letošnji kulturno-vzgojni program Cankarjevega doma. To pomeni, da so v dopoldanskih urah k ogledu predstave pozvani srednješolci in osnovnošolci zadnje triade z namenom, da bi se jim približalo odrsko umetnost kot prakso ter pobližje prikazalo sam proces dela. 
Novinarka in pisateljica Maruša Krese se bo v knjigi in na razstavi avtoric fotografinje Bettine Flitner in pisateljice kratkih biografij Alice Scwarz pridružila 100 najpomembnejšim Evropejkam. Med ženskami, ki sta jih Flitner in Scwarz doslej predstavili, sta med drugim tudi Elfriede Jelinek in Simone de Beauvoir. Razstava 200-ih fotografij velikega formata, ki prikazuje osebnosti iz politike, kulture, gospodarstva in družbe, že nekaj let potuje po vsej Evropi. Skupno vsem predstavljenim ženskam je, da niso pozabile, koliko moči je bilo potrebne na poti do uspeha. In koliko truda, da so se tam tudi obdržale. Kličemo BRAVO vztrajnim ženskam!
Prejšnje leto je pri LUD Literatura izšla druga pesniška knjiga Jureta Jakoba, pesnika mlajše generacije, rojenega leta 1977. Po prvencu Tri postaje imamo zdaj pred sabo Budnost. Naslov je premišljen in se dobro sklada s celoto zbirke. »Izbrati je treba budnost, kakršno koli, oči imam široko odprte, vse, kar je bilo, naj ostane, in kar še bo, naj pride vame,« zapisuje v istoimenski pesmi. Kakšna je ta budnost?
U duhu cerkve:
„Handbook of the New Sexuality Studies“ je objavil zanimiv razgovor z danskim sociologom Henningom Bechom, ki govori o izginjanju vseh vrst homoseksualnih in queer identitet na Danskem in še v nekaterih drugih državah. Na primeru Danske vidimo, da je lahko položaj homoseksualne manjšine, skorajda popolnoma enakopraven z položajem istospolno usmerjenih. 
Družbeno-kritični dokumentarec Huberta Sauperja, ki je poskrbel za genialen scenarij, režijo in fotografijo, je nastal v koprodukciji Avstrije, Belgije, Francije, Kanade, Finske in Švedske. Film dosledno prikazuje življenje prebivalcev v Tanzaniji po naselitvi nilskega ostriža v Viktorijinem jezeru. Ta specifična vrsta ribe je v nekaj desetletjih iztrebila skoraj celotno populacijo jezera in postala glavni izvozni artikel, od katerega živi celotno tanzanijsko prebivalstvo. 
Kako kaj tujina? V Rotterdamu se je v sredo s svetovno premiero filma "La Antena" Argentinca Estebana Sapira začel 36. mednarodni filmski festival (IFFR). Skoval si je sloves prizorišča, na katerem predstavljajo filme neodvisnih produkcij z vsega sveta. Do 4. februarja bodo na IFFR prikazali več kot 250 celovečernih in okrog 450 kratkih filmov. Rotterdamski festival že po tradiciji prinaša pomemben izbor azijskih filmov, letos pa bo tudi v znamenju pomembne zastopanosti francoske kinematografije. Festival bo zaprl film "The Prestige", zadnji v opusu Christopherja Nolana, v katerem so nastopili Hugh Jackman, Christian Bale, Michael Caine, Scarlett Johansson in David Bowie.
Leto 2007 je leto nove valute, novega Bonda, leto brez zime, z vsemi prazniki na delovne dneve in povrh vsega okrogla obletnica, seveda smrti, ene izmed vidnejših ikon slovenske veličine in njenega prerojenega evropskega duha. Ni naključje, da Slovenci praznujemo obletnice smrti, nekrofilska nagnjenja imajo poseben čut za nadaljno uporabnost mrtvih za žive. Slovenci imajo le preveč egalitarnih čustev, da bi imeli v svojih vrstah žive legende. Velikan naroda se torej postane zgolj posthumno, komaj ko veliki duhovi dosledno postanejo duhovi, takrat ko obnemijo, postanejo v zavestih zaslužni, predvsem pa operativni in zapisljiv. 
Arto Paasilinna si lasti naslov svetovno najbolj znanega sodobnega finskega pripovedovalca. Če si podrobneje ogledamo pisateljev bibliografski spisek, lahko ugotovimo, da je leta 1942 rojeni nekdanji novinar izjemno plodovit avtor; Paasilinna namreč vsako leto izda en roman. Lansko jesen je Mladinska knjiga slovenskemu bralstvu ponovno ponudila novo zgodbo v uspešnem nizu izpod Paasilinnovega peresa. 
Na odru Srbskega Narodnega Gledališča v Novem Sadu je na ogled zanimiva predstava klasičnega gledališča „Ujkin san“- v prevodu „Stričkove sanje“ - ki temelji na čisti igralski virtuoznosti. Pravi užitek je videti, kako lahko dobra zgodba in odličen igralski navdih naredita prijeten večer, ki je vreden pomnenja. 
Ježek pravi, da Darwin nima prav. V Kinodvoru pa vrtijo njegove nočne more. Fjodor Mihajloviču pa menda ne gre za prav, temveč za greh. Zato ste jutri vabljeni na DPU. Če imate tudi same kakršnekoli more, lahko zbežite – na primer – v Kanado. Direktor Animateke Igor Prassel bo v soboto na posebni projekciji v montrealski kinoteki predstavil ljubljanski mednarodni festival animiranega filma. Ne mora, ampak lepe sanje so se uresničile nekaterim umetnikom s Prvo samostojno razstavo. 
Ustvarjati s svetlobo, pomeni manipulirati z elektomagnetnim valom delcev, ki so manjši od naše zmožnosti videnja. Torej se zdi svetloba, kot osnovni medij in material artističnega izražanja, izredno nepredvidljiva in neobvladljiva. Če se na prvi pogled zdi oblikovanje svetlobe iluzija, je iz zgodovine likovne umetnosti razvidno, da je bilo na tem področju veliko raziskovanja. Pionirji, Marcel Duchamp, Laszlo Moholy Nagy in Thomas Wilfred so že na začetku prejšnjega stoletja svoje potenciale usmerili v raziskovanje svetlobnih učinkov. Ugotovili so, da je najpomembnejši element raziskovanja svetlobe - kontrast. 
Če bi vse izdane knjige Astrid Lindgren zložili eno na drugo, bi presegale višino 175 Eifflovih stolpov, če pa bi jih postavljali drugo ob drugo, bi trikrat objele ekvator. S 114 knjigami in slikanicami, 40 filmi in številnimi scenariji in igrami, prevedenimi v 74 jezikov, se švedska pisateljica uvršča med največja imena svetovne mladinske literature. Zveneča statistika ni edini argument za pisateljičino mesto v mladinski književnosti. V literarno ozvezdje so jo izstrelili predvsem radikalen poseg v mladinsko prozo, začrtanje drznih literarnih trendov in vztrajno radiranje vzgojno-moralne funkcije mladinske literature. Pa seveda Pika Nogavička, Emil iz Lönneberge, Blomkvist, Erazem in številni drugi junaki, ki zaznamujejo otroštva več generacij po vsem svetu. Ob 100-letnici rojstva Astrid Lindgren se švedski pisateljici posvečamo v nocojšnji Teoremi. 
Študentska založba se je šest let po izteku 20. stoletja v zbirki Beletrina lotila obsežnega projekta. V literarno nebo je pod uredniško taktirko Petra Kolška poslala posebno fronto, imenovano »Nevihta sladkih rož«. Ta nevihta je antologija slovenske poezije, nastale v celotnem 20. stoletju. To je sicer že drug poskus takšnega obsežnega zajetja slovenske poezije iz prejšnjega stoletja, ki pa je kompleksnejši in bolj reprezentativen za 20. stoletje od prvega, ki ga je uredil Denis Poniž. 
Pod naslovom Zakladi iz Arhiva Jugoslovanske kinoteke bo od danes do 29. januarja v Kinoteko privabljala retrospektiva srbskega oziroma jugoslovanskega filma. Odprtje retrospektive bo danes ob 18.00 pripadlo projekciji edinstvene kopije prvega srbskega pa tudi balkanskega filma, Kronanje kralja Petra I. Karadjordjevića v režiji Arnolda Muira Willsona iz leta 1904. 
V ljubljanski galeriji Photon so prejšnji četrtek otvorili razstavo Luce Laureati z naslovom Linija identitete. Laureati je začel svojo fotografsko pot na leto velikega potresa, 1976, in je do danes postal ena intrigantnejših figur sodobne italijanske fotografije. Avtor je zavezan pokrajini Furlaniji, ki ji tudi posveča tokratno razstavo. Razstavljene fotografije so bile posnete v letih 1992 do 1993 in prvič razstavljene v Tednu furlanske kulture leta 2000. Tokratna serija se strogo ukvarja s prostorom in njegovimi mutacijami skozi čas. Preko objektiva Laureati pozorno in radovedno motri prostor, od pejsaža do detajlov, in dokumentira elemente, ki gradijo njegovo identiteto.