|
V torek ob polnočni uri se podajamo na sprehod skozi najnovejšo izdajo založbe Maska, knjigo Kurator & sodobna umetnost avtorice Beti Žerovc, ki je z izčrpnimi intervjuji raziskovala pojav kuratorstva skozi drugo polovico 20. stoletja s poudarkom na obdobju po letu 1990!
Poslušajte Nove pisarije v torek, 14. oktobra ob polnoči na valovih Radia Študent! >>mcolner, komentarji
V galeriji Vžigalica je do 19. oktobra na ogled spominska razstava Vaska Preglja, vnuka pisatelja Ivana in sin slikarja Marjana. Nastala je v sodelovanju s kustosinjo Moderne galerije Bredo Ilich Klančnik, ki svoje delo večinoma orientira na zaprašene police galerijskega arhiva - in redkokdaj pripravi kaj za širšo javnost - ter predanega filmofila, velikega tehnološkega entuziasta in mojstra zgodovine filmskih tehnik, Borka Radeščka. >>IdaH, komentarji
Film Na robu ljubezni nam postreže s preverjeno scenaristično kombinacijo biografskih, vojnih in obveznih “ljubezenskotrikotniških” elementov, ki lično zaviti v vizualno poetiko zakrivajo površinskost polbiografske pripovedi o ljubeznih valižanskega pesnika Dylana Thomasa. >>Pina, komentarji
»Danes je petek. Od ponedeljka naprej moj mož vsak dan po vrnitvi iz službe ostaja v parkiranem avtomobilu pred našo hišo. Sedi nepremično in samo včasih skloni glavo, spusti čelo na rob volana. Sedi vse dlje in dlje. V ponedeljek je prišel iz avtomobila že po petnajstih minutah; v sredo se je zadržal skoraj celo uro. Zunaj zdaj svetijo ulične svetilke, njegova temna silhueta pa še naprej sedi.«
Interpretacija: Ana in Riki
Prevod in spremna beseda: Živa Černec
>>kristinas, komentarji
Babe že štirinajstič zapored okupiramo mesto, sliši se topotanje petk in vreščanje jeznih krhkih vokalov, ki so emancipiranim v slast. Tistim na drugi strani reke smo neznosno tečne, le da tega ne upajo priznati na glas, ker znajo samosvoje babe razkriti tudi svojo živalsko plat. Letošnje Mesto žensk bo potekalo v znamenju simbioze in občasne dihotomije med živalskim cesarstvom in vladavino človeka na Zemlji. >>IdaH, komentarji
V RŠ intervjuju gostimo srbsko priseljenko dr. Svetlano Slapšak, antropologinjo in dekanjo Fakultete za podiplomski humanistični študij v Ljubljani – ISH. Z njo se je pogovarjal srbski priseljenec, študent ISH in urednik Redakcije za kulturo in humanistične vede Radia Študent Bojan Anđelković. Pogovarjala sta se o 'očetu srbskega jezika' Vuku Karadžiću in projektu Vukove zadužbine v Ljubljani, o srbski populaciji v Sloveniji, medkulturnem komuniciranju in ustvarjalnosti med Slovenijo in Srbijo itn >>Bojan Anđelković, komentarji
»Če boste obiskali katero izmed žensk, bi vas radi spomnili, da niso vse vedno prave ženske.« Tako na bodoče obiskovalce amsterdamske rdeče četrti prijazno opozarja posebna policija, pristojna za predel mesta, bolj znanega po imenu Red Light District, ki ima 24-urni videonadzor. V turistični zloženki še svetujejo, naj se pijani obiskovalci ne smešijo z »neodgovorim in otročjim vedenjem«, saj se pretirano uživanje alkohola lahko konča s skokom v kanal ali slačenjem na ulici. >>dare p, komentarji
V tokratni Arteriji, oddaji za sodobne vizualne umetnosti bomo najprej pokukali kaj se dogaja na beograjski umetniški sceni, kjer se je v zadnjem tednu mudil Miha. Ida bo predstavila nekaj dovtipov o zatvoritvi razstave Bojana Gorenca, ki je v galeriji Škuc razstavil reprodukcije del Matthewa Barneya. Tanja je obiskala razstavo italijanskega oblikovalca Ettoreja Sottsassa. >>mcolner, komentarji
Legenda jugoslovanskega filma, Slobodan Šijan, katerega nepozabni prvenec Kdo neki tam poje oziroma Ko to tamo peva pravzaprav vsi poznamo in ki je s scenaristom Dušanom Kovačevićem komercialni uspeh in priznanje med kritiki ponovil še v filmu Maratonci tečejo častni krog, je obiskal Ljubljano. Intervju z avtorjem fotografij in v reviji KINO! priložnostno objavljene spremne poezije, Slobodanom Šijanom, smo posneli pred otvoritvijo razstave z naslovom Vrtoglavica – Foto sekvence. >>Saška, komentarji
-21. bienale industrijskega oblikovanja
-14. Mesto žensk
-dodeljena nagrada Balkanika za najboljši roman, pisan v enem izmed balkanskih jezikov
-Charles Saachi odpira novo galerijo – največjo zasebno galerijo sodobne umetnosti na svetu
>>Iva Kosmos, komentarji
Strip, ki ponuja jasen uvid v razliko med dejanskim in reproduciranim, vsebuje v sebi razkrivanje bolj subtilne, a realne reprodukcije. Reči, da je Janez Janša predsednik slovenske vlade, namreč odraža ravno to. To, kar v vsakdanjem življenju tako zlahka sprejemamo kot dejansko, ni drugačen odmik od tega kot narisati Janšo v nek zvezek, mu narisati velika ušesa in močne obrvi ter reči: „To je Janez Janša!“
Med Janšo in Janšo v stripu pa obstaja vmesno, avtonomno polje, ki ga lika samega Janše ne vsebuje .. >>Peter Karba, komentarji
Brain TV namreč deluje na frekvencah med 10.95 in 11.7 gigahercev. To pomeni, da zbira elektromagnetna valovanja iz vesolja, jih zajema prek radijskega sprejemnika ter nato skozi kompleksne vmesnike pretvarja v zvok in sliko. Ker so signali iz neskončnega univerzuma večinoma šibki in statični, je Maja Smrekar za vmesnik uporabila človeško telo oziroma možgane kot enega najkompleksnejših in abstraktnih delov.
>>mcolner, komentarji
Tokratna Temna zvezda bo posvečena pred kratkim preminuli srbski igralki Sonji Savić. >>Saška, komentarji
Kinodvor je presenetil. Ne toliko s ponovnim odprtjem, kot z izbiro krstnega filma, neposredno imenovanega 'Bančni rop' ali 'Benk Džob' po domače. Presenečenje prihaja iz nepresenetljivega razloga – Benk Džob je namreč en čisto navaden film o sicer resničnem ropu, ki se je zgodil v Londonu v začetku sedemdesetih ... >>Matjaž Juren - Zaza, komentarji
V nedeljo bo v organizaciji Berlinskega literarnega festivala po vsem svetu potekalo branje poezije pred kratkim umrlega palestinskega pesnika Mahmuda Darviša, ki je žel veliko priznanje in uspeh tako doma kot v tujini.
Tako bo tudi na Radiu Študent. Prisluhnite nekje med dvanaesto in drugo ...
>>Bojan Anđelković, komentarji
Če bi sledili izvirniku, bi se naslov glasil Formula, ki jo je ljubil Profesor, kar bi vsekakor bolj ustrezalo sami vsebini romana. Prav tako je izrazito vprašljiva zunanja podoba knjige, ob kateri bi zaman iskali kakršne koli vzporednice z njeno vsebino. Na platnici naslikane češnjeva vejica, vzhajajoče sonce in niz pismenk ne vzbujajo nič drugega kot zgolj že prežvečene stereotipne predstave o Japonski, ki jih je sodobna japonska literatura že zdavnaj presegla in potisnila v pozabo >>kristinas, komentarji
V četrtkovem pogovornem večernem terminu gostimo ruskega priseljenca v ZDA, Leva Manovicha, umetnika, profesorja, kritika in enega izmed najpomembnejših teoretikov novih medijev. Pogovarjali se bomo o Manovichevi novi knjigi Softwere takes comand, o novih in socialnih medijih, spletnih socialnih omrežjih kot sta MySpace in Facebook, družbi kontrole in rudarjenju podatkov (data mining), neverbalni komunikaciji in ekonomiji darovanja, Madonni in afterpartyjih ruskih tajkunov ...
V CELOTI! >>Bojan Anđelković, komentarji
Iranci niti sami ne vedo najbolje, v kakšni državi bi želeli živeti, kar ob takšni tradiciji očitno neuspelih družbenih eksperimentov ni nič nenavadnega. Ob tem se postavlja veliko ideološko vprašanje, kaj je za malega človeka sprejemljivejše – osebne svoboščine ali socialni status večine. Verjetno so prebivalci nekdanjih socialističnih dežel pred slabimi dvajsetimi leti stali pred podobno dilemo in mnogi se še vedno sprašujejo, če je bila odločitev pravilna ... >>mcolner, komentarji
V osmi ediciji nestabilne oddaje, polne deviatorjevih fragmentov, se bomo vpeli v pojav krika in tudi smeha. Oba aspekta bomo zmešali z zvoki iz vesolja, no, konkretneje, z zvoki filtriranega hrupa velikega poka. Naj nihče ne ve. >>nova, komentarji
-danes se odpira ljubljanski mestni kino Kino dvor
-v Klubu Gromka Univerza pod zvezdami Kraljev ulice
-v Gradecu razstava treh Janš: NAME Readymade
-v Mariboru 14. Mednarodni festival intermedijske umetnosti
>>Iva Kosmos, komentarji
Če se po besedah Warrena Buffetta v ZDA trenutno odvija ekonomski Pearl Harbor, se je prejšnji teden na odru Male drame v Ljubljani odvijal Pearl Harbor izrekanja osebnih odnosov. In če Amerika drastičen razvoj finančne krize ni znala predvideti, se je o odvijanju premierne uprizoritve Lagarcovega Samo konec sveta v režiji Philippe Calvaria lahko sklepalo po prvih prizorih. >>Ana Podvrsic, komentarji
Če je danes za nekatere le konec še zadnjega torka v septembru, je za mnoge muslimane poseben dan. Tudi v Sloveniji se praznuje bajram, ki simbolizira konec ramadana.
V tokratni oddaji Oči, da ne vidijo o Muslimanih v Sloveniji, o islamu in Slovencih.
Pogovarjali smo se z :
- Nevzetom Poricem, tajnikom Islamske skupnosti v RS
- bivšim slovenskim muftijem Osmanom Đogičem
- Laylo, vodjo ženskega džemata Slovenske muslimanske skupnosti in
-Dženito, aktivno članico Islamske skupnosti v RS.
Klikni za po >>Ana Podvrsic, komentarji
Že sami naslovi pričujočih spletnih straneh dovolj simptomatično govorijo o preseženostih zgodnjih teorij o virtualnih skupnostih. Saj kako lahko še govorimo o tem, da »sama definicija virtualnih skupnostih predpostavlja obstoj neprostorske skupnosti«, če se ena med našimi skupnosti imenuje MySpace oz. Moj prostor? In kako lahko še govorimo o anonimnosti v virtualnih skupnosti, ko govorimo o skupnosti ki se imenuje Facebook oz. Knjiga obrazov? >>Bojan Anđelković, komentarji
Pred odprtjem Kinodvora, ki bo kot javni zavod MOL svoje znamenite prostore 1. oktobra ponovno namenil javnosti, predstavljamo programsko usmeritev in obfilmsko ponudbo. Novo podobo ljubljanskega mestnega kina zaznamuje med drugim tudi nedeljski program z organiziranim varstvom otrok in predstavami za mamice z dojenčki.
>>Saška, komentarji
Borut Krajnc je eden tistih fotografov, ki v domači javni in medijski prostor prinaša podobe aktualnega dogajanja, obenem pa se loteva tudi obrtniškega dokumentiranja umetniških projektov. Vselej se je rad posvečal fotografski reportaži na meji med novinarstvom in fotografijo, tako imenovani fotozgodbi, ki pa so v novinarstvu zaradi krčenja sredstev vse bolj redke. Kot zaprisežen dokumentarist se pojavlja na številnih uradnih in podzemnih dogodkih in velja za nekakšnega kronista današnjega časa.
>>mcolner, komentarji
»V kuzli sva! Konec je z nama!«
Tatien se ne premakne, njeno telo je težko in občutek ima, da se ugreza v ležišče. Bafi jo sooči s situacijo: pred oči ji postavi leisureComp, na katerem piše Scalp Maniac Wanted. Dead or Alive! Pod črkami sta posnetka njunih obrazov. Tatien se takoj dvigne na komolce.
»Sranje! Pobrati se morava! V najkrajšem možnem času morava zapustiti cono Ljubljana - Center.«
Interpretacija: Ana, Urša, Stanko in Rok.
ZGODBA V CELOTI >>kristinas, komentarji
V soboto, 27. septembra, ste vabljeni, da obiščete otok LARA v virtualnem svetu Second Life. Tam se bo od desete ure naprej odvijala virtualna konferenca partnerjev združenja LARA (na RŠ je to uspešno končan jezikovni projekt Lara Lingua). Na otoku LARA si lahko tudi ogledate ostalo gradivo za učenje tujih jezikov, ki so ga proizvedli ostali partnerji projekta LARA. Torej, poletite in se učite! >>komentarji
Zgodba, povezana s serijo gvašev Upor! je zanimiva. Leta 1957 se je v Ljubljani začela graditi ljudska skupščina, današnji parlament. K poslikavi osrednje skupščinske reprezentančne dvorane so bili povabljeni poleg Stupice še Marij Pregelj, Gojmir Anton Kos, Ive Šubic, Jože Ciuha in drugi. Stupica naj bi poslikal eno izmed več kot pet metrov dolgih sten. Pričakovano oziroma sugerirano mu je bilo, naj se zgleduje po takrat dobro znanih in monumentalno heroičnih sovjetskih zgledih. >>tanjap, komentarji
V četrtkovem pogovornem večernem terminu Radio Študent gosti radioCono. Predvajamo tematski razgovor OBLIKE UPORA*, ki ga je vodil dr. Gašper Kralj s sogovorniki: Endre Tot, dr. Darij Zadnikar, Vlado Repnik, Martina Ruhsam, Aigul Hakimova in Armin Salihović, ter predstavljamo projekt in razgovor z dekleti, ki so sodelovala pri projektu "Ti v mestu. Dnevniki prihodnje avantgarde" nizozemske avtorice Jeanne van Heeswijk. >>Bojan Anđelković, komentarji
Vsiljena zgodba o iranski sodobni umetnosti, naj bo vizualna ali filmska, dopušča malo odstopanj od predpisane tematike, ki naj bi se ukvarjala z žgečkljivimi scenami, ki se pričakujejo od rigorozne teokratske države, kateri vlada siriadsko pravo, ki je za razliko od splošnega prepričanja neskončno upogljivo. >>IdaH, komentarji
|
| Najbolj brano |
