|
Pred enim tednom smo si lahko v režiji Dušana Jovanovića v Mestnem gledališču ljubljanskem premierno ogledali prvo slovensko uprizoritev predstave Drama o Mirjani in tistih okoli nje mladega hrvaškega dramatika Ivora Martinića. Drama o Mirjani, ironično rečeno, spoštuje klasicistično enotnost kraja, časa in prostora; vendar tako, da jo dovede do svoje končne konsekvence in jo spreobrača: enotnost je dosežena tako, da se vse dogaja na odru in se vse dogaja hkrati. >>Bojan Anđelković, komentarji
V galeriji Photon se ob 19. uri odpira razstava z naslovom Hand:Work (1975-2009) umetnika in fotografa Branka Lenarta
Pod okriljem Gledališča Glej se začenja peti festival dramske pisave Preglej na glas
odprto pismo Airbeletrine! >>Andrej Tomažin, komentarji
V Bežigrajski galeriji 1 si do 24. marca lahko ogledamo razstavo Dominika Mahniča, umetnika mlajše generacije, ki trenutno zaključuje magistrski študij videa na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, na taisti ustanovi je leta 2008 zaključil dodiplomski študij slikarstva. Dominik se na tokratni razstavi predstavlja s slikarskimi deli in risbami.... >>MitjaK, komentarji
Razstava Komunikacijske mreže: Umetnostne institucije in nove publike v Bežigrajski galeriji...
V ZRC Sazu o sodobni medicini in telesu družbe... >>Barbara D, komentarji
V oddaji Art-Area lahko tokrat prisluhnete prispevkoma iz dveh večjih skupinskih razstav velikih muzejev v bližnji okolici, graškem Kunsthausu in zagrebškem MSU. Predstavljeni, obdelani in ovrednoteni bosta obe za domače razmere megalomanski prireditvi, za več informacij pa smo pred mikrofon povabili tudi predstavnike obeh institucij.
- razstava 'Catch Me! Grasping Speed', Kunsthaus Graz
- razstava in nagrada T-HT, MSU Zagreb
več v nadaljevanju... >>mcolner, komentarji
Janez Strehovec je zasebni raziskovalec in verjetno najpomembnejši teoretik novih medijev na Slovenskem, poleg tega pa še doktor estetike, pesnik, kolesar, plezalec in alpinist. Je avtor 6 znanstvenih monografij. Pogovarjali smo se o možnostih kritike umetnosti in subverzivne akcije v času popolne globalizacije in - po njegovem - mkdonaldizacije zemeljske oble. Med drugimi so bile vzpostavljene povezave al-kajde z digitalno tehnologijo in vprašanja vračanja v preteklost. >>Nina in Andrej, komentarji
Kdo pravi, da RŠ-u ni mar za gala prireditve? Kdo pravi, da alternativa viha nos v smilsu češ, poglejte ta amerikanski semenj ničevosti? Kdo pravi, da ščijemo po pozlačenem lesku pokončnih stojkov? Kdo pravi, da nas ni bilo tam?
Vse to lahko pravi samo kakšen burkež, neukež in ignorant...ki smo ga na ostudno laž postavili v sredo, 10. marca, ob 16.00.
Poslušajte, poslušajte! >>Matjaž Juren - Zaza, komentarji
V knjigarni Beletrina irski teden in predstavitev knjige Andreja Morovića...
Marko Jakše v Jakopičevi galeriji... >>MitjaK, komentarji
Najnovejše raziskave so pokazale, da novi Applov izdelek, tehniška naprava, ki omogoča prav vse, pri uporabnikih povzroča paralizo. Za fenomen je namreč značilna v prisotnosti pričujočega aparata popolna odsotnost želje in potrebe za karkoli – in sicer neizogibno pri vseh uporabnikih. Zaradi tega se postavlja vprašanje, ali je pričujoči aparat res vsemogočen. Applovi strokovnjaki so prepričani, da je: »Toliko je močan, da se to čuti in ljudje na ta način to manifestirajo. Ni jim potrebno nič več.« >>Bojan Anđelković, komentarji
V ciklusu o tehnologiji in subjektu v okviru oddaje Teorema smo nazadnje obravnavali »rejv dispozitiv«, in sicer v dveh oddajah: Ničelna stopnja subjekta in Omreženo telo brez organov, kjer nas je zanimalo vprašanje, kaj se v bistvu zgodi z "zadetim" posameznikom na rejv zabavi. Tokrat se bomo vprašali, ali ima lahko pričujoča transgresija subjekta do ničelne stopnje in njegova ekstatična vključitev v kolektivno telo prek sodobne plesne elektronske glasbe tudi politične konsekvence? >>Bojan Anđelković, komentarji
Nekoč je bila nesporna kjiga knjig tista knjiga, v kateri se je moralni zakon razodeval skozi božjo besedo. Danes si tako knjigo, ki seveda največkrat sploh ni več knjiga, izbere vsak sam. Za nekoga je to lahko slovar... >>Martin Horvat, komentarji
Razstava stripov Tomaža Lavriča v Moderni galeriji...
V galeriji Fotografija otvoritev fotografske razstave Hermana Pivka...
Lili Prap - slikanica Zakaj? v galeriji P74... >>MitjaK, komentarji
V ponedeljek ob pol devetih zvečer bomo v Temni zvezdi slišali Miguela Machalskega (Filmska fabula), se pogovarjali z Nenadom Puhovskim (ZagrebDox) ter zapopadali besede Miloša Lončarevića (beograjski humanitarec, snemalec in korežiser filma Duhovi Cité Soleila). Vabljeni k poslušanju!
ODDAJA V CELOTI! >>Nina in Andrej, komentarji
»Hočete tradicionalni teater, zgodbo, nekaj, s čimer bi se identificirali?« ostro napade »kurčevo publiko« Primož Bezjak v avtorskem projektu hrvaškega režiserja Oliverja Frljića Preklet naj bo izdajalec svoje domovine. Taka pričakovanja publike seveda niso bila izpolnjena... >>katjaČ, komentarji
...predavanje Stefana Kaegija v Cankarjevem domu
...nagovor Eve D. Bahovec ob dnevu žena >>Jernej Kaluža, komentarji
Obiskali smo letošnji mednarodni feministični in queer festival Rdeče zore..
Obe izmed organiziranih diskusiji sta tako najverjetneje predstavljali presežek letošnjega festivala, saj sta si upali s feminističnega vidika analizirati družbene realnosti, ki presegajo ali pa se vsaj na videz ne tičejo spolnih delitev. Feminizem namreč ne bi smel biti omejen le na vprašanja moškosti in ženskosti in podobno. Takšnega femnizma pa pri nas takorekoč ni. >>Barbara D, komentarji
Ko boste videli duhove Cite Soleila boste ugotovili, da je zadeva tako surova, da jo še zdaleč ne boste zmogli prežvečit, kaj šele katarzično prebavit. To ni ljubezenska pesem, ki bi se izločila skozi želodec. To ni akcijska uspavanka za vzvišene Zahodnjake. To ni film, kjer bi lahko klasično uživali. Če bi, bi bilo perverzno. To tudi ni holivudski film, marketinško zatrjujejo njegovi producenti. In navsezadnje to ni več avtentičen gverilski dokumentarec iz prve roke, kot je La Vida Loca nedavno ubitega ... >>Igor Bijuklič, komentarji
... v Stari elektrarni premiera predstave...
...v Novi gorici otvoritev razstave... >>matjaž, komentarji
V četrtek, 4. marca, prisluhnite ubesedeni refleksiji razstave 'Kipi in slike' Damijana Kracine in Vladimirja Lebna, ki je na ogled v ljubljanski galeriji Equrna. Avtorja, ki namensko združujeta moči pri posameznih projektih, se tokrat predstavljata z novo skupno postavitvijo brez neposredno nakazane koncetualne zasnove,a v značilni vizualno cvetoči maniri. >>mcolner, komentarji
Nov predlog zakona za ureditev delovanja Filmskega sklada ...
Go girls!, študija slovenskih izseljenk ... >>Martin Horvat, komentarji
Nad mestom se že enajsto leto zapored rohneče dvigajo Rdeče zore. Prvi predfestivalski dogodek so priredile že včeraj zvečer v Anarhističnem Info-shopu, kje drugje kot na Metelkovi s projekcijo dokumentarnega filma Erika Gandinija Videokracija in populizem v Italiji. Ob pregledu letošnjega programa nemudoma opazimo, da bodo vrhunec letošnjega praznovanja dneva žena, ki se bo zgodil v soboto 6. marca v Menzi pri koritu, zaznamovale domače avtorice. >>IdaH, komentarji
V celoti zvočna obravnava je tokrat deviantova metoda dela. Predelali pa smo en sam komad - Requiem for my friend #1 - Officium, poljskega Zbigniew-a Preisner-ja. Posvečeno spominu na režiserja Kieslowskega. Dekalog. >>nova, komentarji
Ob vsej hvalevredni ideji nam je na razstavi nekaj zasmrdelo. Namreč - zasmrdel je sam manko smradu. V opisu razstave lahko beremo, da bo nov način pridobivanja električne energije hkrati pomenil predvsem soočanja z lastnim nezavednim, z lastnimi smetmi in fekalijami, ki jih po pravilu želimo čim dlje od oči in nosu. Še drugače - naši osebni sanitarni standardi, ki spregledajo globalno utapljanje v dreku, se bodo morali spremeniti. In žal je ravno ta dimenzija na omenjeni razstavi umanjkala. >>Barbara D, komentarji
...zopet festival zavedne ženskosti...
...študija o OHO v angleščini...
...v Kinu Šiški performans... >>J.J.Adlešič, komentarji
Skratka, teza, ki jo tukaj zagovarjamo je ta, da bulmastif danes ni prisoten samo v slovenski politiki in medijih, ampak - če parafraziramo Fredrica Jamesona – lahko govorimo o »ogromni ekspanziji [paradigme bulmastifa] po vsem družbenem polju, do točke, ko lahko rečemo, da je vse v našem življenju – od ekonomske vrednosti in moči [slovenske] države do praks in prav do strukture psihe same – postalo [bulmasifirano] v nekem izvornem, pa vendar neteoretiziranem smislu.« >>Bojan Anđelković, komentarji
Pretekli vikend smo obiskali premierno uprizoritev Božičeve drame Šumi v režiji Vinka Möderndorferja v SMG-ju. Protagonisti drame, ki zarisuje Božičevo antirealistično naravnanost in usmerjenost h gledališču absurda, so ujeti v čakalnico na želežniški postaji. V Šumi in druga prizorišča pa se selijo z golo močjo besede, konkretneje z enoglasnim citiranjem didaskalij ali pa z zaklinjanjem in ponavljajočim gibanjem po omejenem prostoru. >>Barbara D, komentarji
|
| Najbolj brano |
