Kako je lahko nek band tako punkovski in hkrati tako rock and roll nabrit? Odgovor ponujajo kanadski Inepsy, ki so v svoji glasbeni shizofreniji prepričani, da je punk lahko tudi drugačen ter da eni Motörhead nikakor niso dovolj. Tako so se odločili za drveči rock and roll z veliko vplivi žlahtnega ameriškega hard corea in punka. Po petih letih klubskega garanja je ta dvokitarski kvartet prišel do prve velike plošče. Naslovil jo je Rock'n'Roll Babylon. S tem so hoteli poudariti kaos Quebec Cityja, v katerem živijo, in hrupno glasbo, ki jo v tej babilonski zmešnjavi ustvarjajo. In jo šibajo zelo prepričljivo... (v celoti...) >>

Še ne tridesetletnega pianista in skladatelja Jasona Morana smo ulovili pri njegovem petem albumu, ki je hkrati tretji, ki ga je izdal s svojim standardnim triom, poimenovanim Bandwagon. V njem sta še basist Tarus Mateen in bobnar Nasheet Waits. Moranova liderska kariera je sicer potekala hkratno z nastopanji v bendih Grega Osbyja, Cassandre Wilson in Joeja Lovana, naslednjo leto pa ga bomo lahko poslušali tudi v novem kvartetu Dona Byrona. A o tem kdaj drugič, kajti pred nami je izdelek klavirskega jazzovskega tria, ki ga ne more spregledati noben ljubitelj jazza, ki je zrasel bodisi ob Moranovih učiteljih Jakiju Byardu, Muhalu Richardu Abramsu in Andrewu Hillu bodisi ob pianistih nove dobe in svojevrstnih pogledov... (v celoti...) >>

Založbe s prepoznavno, specifično in poudarjeno zvočno identiteto so mi bile vedno pri srcu. Ne toliko zaradi dejstva, da si lahko kmalu vedel, kaj lahko tudi pričakuješ, ampak predvsem zaradi tega, ker še kako podpiram to, da nekdo točno ve kaj dela, v kaj se spušča, vedno podleže izdelanemu ter zaokroženemu 'načrtu' in od lastne ideološke naravnanosti nikoli zares ne odstopi. Tudi čikaško alternativo Kranky Records bi lahko brez dlake na jeziku uvrstil v ta krog - pa čeprav me njene izdaje še vedno uspejo presenetiti. A podobno kot npr. montrealska etiketa Constellation, tudi ljudje pri Kranky natančno vedo kaj hočejo in kdo jim je po glasbeni poetiki še najbliže. Tudi naš nocojšnji gost – kanadski producent in glasbenik Scott Morgan alias Loscil – prav nič ne odstopa od tega 'trenda', saj si je v parih letih uspel poiskati več kot primerno založniško zatočišče ter v katalogu dotične založbe našel primerno, dorečeno mesto...(več)... >>

Francoska elektro diva se prerojena in žanrsko podkrepljena vrača z novim albumom, tokrat polnim samorefleksije in intimnega razmišljanja. i.com seveda sledi njenemu "electroclash" zvoku, obenem pa se Miss Kittin obrača tudi k ostalim žanrom. Morebiti se na tej točki pozna njena A&R vloga pri založbi Mute ... kakorkoli že, i.com je domiseln album neprestano razvijajoče se francoske vokalistke. >>

Brant Bjork je zelo zanimiv tič. Povprečnemu poslušalcu rocka, navlečenemu na sterilne domače takšne in drugačne medije, njegovo ime verjetno ne bo pomenilo veliko, vendarle pa se za njim skriva skromen, delaven, kot bobnar inovativen in zelo aktiven glasbenik ter skater, ki se na globalni rock sceni pojavi v začetku 90-ih. Takrat, konkretno leta 1991, izzide prvi album, po mojem najbolj podcenjenega rock benda 90-tih - Kyuss, z naslovom Wretch, v katerem za bobni debitira Brant Bjork. >>

Ko sem se lani predajal užitkom ob poslušanju zadnje velike plošče The Stix norveškega 'orkestra' Jaga Jazzist, še posumil nisem kakšni zvočni zakladi nas čakajo v prihodnje. Ok. Že res, da bi ob pretekli zapuščini lahko vsaj ugibal, saj je njihova drugačnost in neobremenjena soničnost preprosto 'gorela' in žarela v polnem sijaju – pa čeprav bi kdo pripomnil, da je originalni pečat nekoliko zakrila vsesplošna evforija, ki je kazala na očitne reference in preference tega kreativnega kolektiva iz Osla. Delno se lahko bržkone strinjam z ugotovitvijo, da so vplivi vsaj navidezno očitni, a njihov samosvoj pečat prav nič ne zaostaja za tistim, čemur lahko rečemo prepoznavna in zaokrožena zvočna identiteta ter poetika, ki govori sama zase...(več)... >>

Illogic, poba, ki ima za seboj že dve odlični plošči. Prva Unforeseen Shadows je tista, ki ga je kot 16 letnega mladeniča kot katapult izstrelila v samo elito ameriškega podzemeljskega rapa, druga Got Lyrics pa je njegov status le še potrdila. Danes 23 letni mladenič, ki svoja besedila interpretira zelo osebno pa ima tudi tokrat na plošči še eno veliko ime - vseh 14 beatov mu je namreč naredil nihče drug kot polovica odličnega dueta Soul Position, gospod Blueprint. Skupaj sta sestavila odlično ploščo, ki pa jo je velik del undergrounda znova precej uspešno prezrl.... >>

Skupina Gang Gang Dance je kvartet, sestavljen iz osebkov, ki na njujorški sceni niso neznanci. Gre za člane, ki so svoje veščine že pokazali v Cranium, Ssab Songs, Angelblood, Actress in ostalih skupinah, kjer so udejanjali rock, jazz, metal in razne eksperimentalne zvočne ter tudi vizualne teskture. Ravno v tem dejstvu lahko iščemo vzroke za kombiniranje števila različnih glasbenih vplivov, ki jim boste priča v naslednjih minutah. Album je v resnici posnet tekom dveh sessionov v letu 2002, ko je skupina štela pet članov... (v celoti...) >>

Kljub očitkom, da so se s prejšnjima dolgometražcema preveč napajali pri angleških vzornikih poznih sedemdesetih Gang of Four, The Clash in Public Image Ltd., jim to ni odvzelo svojstvene svežine in nalezljivega plesnega naboja. S tretjim studijskim albumom so brooklynski Radio 4 presedlali na prodornejšo založbo Astralwerks in bolj razvejano distribucijo ter izbrali novega producenta, ki je imel pri nastajanju albuma kar precejšen vpliv. Producentski prsti britanskega kolega Maxa Haynesa so album Stealing of a Nation približali mančesterski 'Factory' sceni osemdesetih, New Order in Happy Mondays. Rezultat je sicer živahen plesni album, ki pa kar prekipeva od produkcijske pretencioznosti in nekoliko preveč klišejskih parol kritiziranja ameriške družbe. HelenaB >>

O pomenu Kena Vandermarka za sodobni »čezoceanski« jazz in z njim povezano glasbeno produkcijo ter o njegovem dosedanjem bogatem prispevku k njej nima smisla zgubljati besed. Ob številnih posrednih in neposrednih srečanjih z njegovim raznovrstnim delom smo se v minulih letih temeljito opredelili do obojega. Vandermark je za tukajšnje glasbeno prizorišče in za spremljevalce dogajanja na njem že kar nekakšen »znanec iz sosednje ulice«. Le malo je treba počakati in se potem ozreti naokoli, pa ga boste zagotovo srečali; pač v eni od mnogih podob njegovega poseganja v aktualna postjazzovska snovanja... (v celoti...) >>

Newyorška glasbena srenja ima že od nekdaj zelo pozitiven odnos do svoje teatralne, s kabaretom podložene in bizarno-provokativne drže, ki velikokrat ne more zakriti svoje navezanosti na zapostavljeno tradicijo evropske godbe. Če si že od nekdaj veliko evropskih bendov želi zveneti že kar pretirano 'poamerikanjeno', si tudi 'druga stran' Atlantika ne more pomagati, če jo prežeme 'evrofilska' nota. Brooklyn je nasploh poznan po dotičnih tendencah, a kaj hočem, če pa ga nadzira multikulturna preobremenjenost, ljubezen do evforije pa nikoli zares ne pojenja ... (več) ... >>

Jazzovski glasbeniki so si od nekdaj sposojali ali bolje rečeno prilaščali neštete pesmi ali motive iz drugih glasbenih miljejev. Pa najsi je šlo za takoimenovano »resno« klasično glasbo ali, kar se pogosteje dogaja, za uspešnice popa, rocka ali funka. Predelave vsem znanih uspešnic, ki v rokah jazzerjev in v novih aranžmajih običajno doživijo temeljito preobrazbo, pa so lahko dvorezen meč... (v celoti...) >>

Če je založba Galapagos4 v zadnjem letu rahlo pricurljala na površje, jo je med trenutno najbolj inovativne in kvalitetne raperske založbe nedvomno zavihtel človek z imenom Meaty Ogre. Da pa Meaty Ogre ni nek producentski novinec, boste slišali že po prvih odlično dodelanih komadih, ki jih je Meaty razporedil v dva dela. Prvih deset komadov je v nebesnem znamenju leva, drugih deset pa v znamenju ribe. Zelo konceptualen in inteligenten izdelek lahko poslušate v Tolpi bumov ... >>

Novi album Neurosis zaokroža skoraj dvajsetletno delovanje kolektiva, čigar enotno glasbeno vizijo je potrjevala vsaka nova izdaja. Ob albumih, ki so izhajali nekako v triletnih presledkih, so k izoblikovanju tako preprosto lepega dela, kot je The Eye of Every Storm, pripomogla tudi vsa druga glasbena popotovanja članov zasedbe, ki so – in še vedno – sodelujejo v žanrsko nadvse različnih zasedbah in projektih. Od bluesa do nojza je pot vse krajša tudi po zaslugi Stevea Von Tilla in Noaha Landisa, predvsem pa trojke Dave Edwardson, Jason Roeder in Scott Kelly, ki so zgodbo o Neurosis začeli pisati leta 1985 v San Franciscu... (v celoti...) >>

Seelenluft je pravzaprav le en posemeznik, Beat Soler, švicarski groovarski mojster, ki je sedaj nanizal že svoj četrti album. Obenem je to njegov prvi izdelek, ki vsebuje besedila in celo vrsto zares "catchy" komadov, ki vam bodo zatresli noge in zazibali boke. >>

Meje obstajajo samo v glavah, omejenost pa vsekakor ni najboljša lastnost ljudi. Da je vse meje treba podreti, so prepričani ljubljanski punkerji, zbrani v skupini Aktivna propaganda. In prav lepo presenečenje predstavlja njihova prva, «full lenght» zgoščenka Na ruševinah kapitalizma bomo zgradili pravičen svet!. Iz tega naslova vpije 13 brezkompromisnih pesmi, med katerimi so trije bonus posnetki z njihovega RŠ koncerta... (v celoti...) >>

Khaledova nova plošča je po svoje res vrnitev h koreninam, nikakor pa ni vrnitev k Chebu Khaledu. In tako je kar prav, saj
Cheb Khaled ostaja nepozabni kralj, a nepreklicno stvar preteklosti, medtem ko gre Khaled naprej, obogaten in tudi obremenjen z vsem, kar se je zgodilo pred Chebom, z njim in še zlasti po njem. Tudi in predvsem na plošči Ya Rayi, saj ta Khaledove raijevske zvočnosti tokrat ne širi toliko v raznotere svetovne popularnoglasbene stileme, temveč se bolj Khaledov svetovni popularnoglasbeni stilem širi v alžirske godbene prakse, ki niso le rai in ki jih ni malo. Plošča Ya Rayi je nov korak naprej v Khaledovem glasbenem ustvarjanju, zlasti njegova razširitev pri koreninah ... (v celoti ...) >>

''Renesančni človek'' iz Kentuckyja, ki je v Luisvillu in Chicagu zacopral najbolj žmohtne tvarine post punkerskih in hardcoraških melanholij (Squirell Bait, Bastro, Gastr Del Sol), danes znane kot ''post rock'', se predstavlja z novo ploščo. Na njej se kot vedno ozira k lastnim koreninam, ki nas zagonetno vodijo na stranpoti sodobne glasbe, od punk rocka, folka, minimalizma, tropicalije, razčlenjene elektronike in improvizacije. Sopotniki na pričujoči plošči so Matmos, člani Mice Parade in grški impro čelist Nikos Veliotis ...

www.fat-cat.co.uk 

>>

Včasih, ko je clan še obstajal, ali vsaj resno deloval, je bil ghostface wu-tangovec, potem je bil poleg duhca-obraza še morilec, kilah, v tolpi in na ljubljanskem koncertu v soboto pa se boste lahko prepričali o njegovi trenutni formi ... tukaj smo mnenja, da se glede na okoliščine še kar dobro drži ... >>

Björk je ponovno vrgla na mizo kocke, ki so se kot zvezde raztresle po površini in prikazale želeno konstelacijo. Tej novi konstelaciji je dala ime Medúlla, ki je njen sedmi samostojni studijski album. Album, ki je v celoti posvečen proslavljanju prednikov, rojstvu, telesnosti, ki je panteistično združena z naravo, diši po morskih bregovih, gozdovih in mleku. Je oddaljen in mrzel, hkrati pa umirjeno topel in spokojen. Zaznamovan z novim rojstvom, ko je na dan prijokal njen drugi otrok, s katerim se je Björk vrnila v medullo oziroma v mozeg same sebe, v Islandijo... (v celoti)
>>

Plošča, ki jo bomo poslušali v današnji tolpi bumov je kombinacija
instrumentalov, ki jih je posnela novodobna nemška krautrock skupina F.S.K. in njihovih predelav, ki so delo detroitske techno in house legende Anthonyja Shake Shakirja. Na albumu se tako znajde povečini živi instrumentarij, zabeljen z elektronskimi ritmi, ki stvar definitivno popeljejo v abstraktnejše plesne vode, pri čemer ne smemo izpustiti tudi občasnih dubovsko navdahnjenih kompozicij. >>

Kdor spremlja virtualno ameriško komuno glasbenikov, ki so ji mediji – še posebej čislana revija The Wire – namenili naziv 'nova čudna Amerika', je ime virtuoznega kitarista Jacka Rosa zagotovo že zasledil. Bil bi nameč že pravi zločin, če si ta nadvse aktivni muskontar po vseh teh letih podzemnega delovanja, ne bi priboril zaslužene reputacije in vrsto hvalospevov, saj bi ga lahko – glede na njegovo obsežno diskografijo na različnih projektih in nadvse pisan življenjepis – brez dlake na jeziku proglasil za pravcati kult zvezne države Virginia...(več)... >>

Sedem let star čudaško elegantni trio iz Čikaga s svojo tretjo ploščo nadaljuje oziroma, bolje rečeno, dopolnjuje značilno mračnjaško videnje urbanega mita. Gre za nezgrešljiv format hladno naštudiranega, a džunglsko surovega srečanja duba, punka, sint-popa, elektronike in jazza. Mejna formula žanrskega križišča, ki se je v podobnih razmerjih pojavila v začetku osemdesetih pri projektih, kot so Stewartovi Pop Group ali New Age Steppers, danes spet postaja aktualna... (v celoti...) >>

Dobrodošli v svetu »vihravega čarodeja s slonovimi kostmi«, ki se vsakič, ko sede za svoje klaviature spremenijo v klavirske tipke. Dobrodošli v svetu Felixa Kubina, ki nas bo nocoj s svojimi »vandalskimi materami« oz. s poljskim naslovom svojega zadnjega albuma Matki Wandalki, popeljal v razburkano domišljijo svojega sveta... (v celoti...) >>

Francoski trio Dat Politics vedno bolj radikalizira svoje elektronske godbe, pa ne v minimalističčnem smislu, ampak ravno obratno. Od njihovih prvih, abstraktnejših plošč, so počasi napredovali do vedno višjih nivojev kiča in digitalne sampladelije. S tem je postala logična tudi selitev na k založbi,
ki jo vodijo artistične elektro punkerice Chicks On Speed in deloma prevzem njihove kičaste eklektične estetike. Slogan se glasi: ANYTHING GOES! >>

Album City of Dis bi se dalo razcefrati na toliko imen, kot je na njem glasbenih minut. Od Žoambo Žoet Workestrao do Johna Zorna, od Drugega Diska do Dillinger Escape Plan, od Slayer do Shellac, od Plan Kruutntoone do The Ex, od Franka Zappe do Fantomas. A to bi ustvarilo napačen vtis, da so The Mass eklektični ciniki, ki jim je bolj kot lastna glasba pomembno »disanje«, dekonstrukcija vseh naštetih. Oaklandska četverica pa je, nasprotno, naredila raznolik in šaljiv album, ki je poleg tega tudi strašno poslušljiv... (v celoti...) >>

Ko beseda nanese na dejavnost članov ponorelega in enigmatičnega tria Bablicon, vedno znova zastrižem z ušesjem. Skupina improvizatorjev, čudakov in kreativcev, ki občasno celo odstrani bizarne nadimke in 'zajadra' na krilih lastnih imen, namreč že vse od 90-ih predstavlja enega od najbolj odtrganih kolektivov iz Čikaga, ki se loti prav vsega, kar mu pade pod roke, neutrudno sprevrača in skruni moštvo žanrskih stilov, sloni izključno na 'naredi-sam' ideologiji ter poskuša poslušalca na vsak način spraviti pred pravoverni izziv ... (več) ... >>

Konec je poletja in s tem tudi konec oglasov in sloganov tipa »Mala dežela za velike počitnice«, »Bol, Zlatni Rat, 7 dni – 39.999 sit« in podobnimi jajci, s katerimi so nas neusmiljeno bombardirale domače in hrvaške turistične agencije. In ko smo se komaj rešili enih, že napadajo jesenske razprodaje, sezonska znižanja, popusti in nove kolekcije.
Seveda se boste vprašali, kaj ima to opraviti z današnjo tolpo, v kateri vam predstavljamo novi, tretji album splitske zasedbe TBF. Odgovor je preprost ... (v celoti ...) >>

Nocojšnja plošča Kaloz kot tudi sodobni Akosh, ki smo ga slišali pred časom v Mariboru, se od hedonistične naravnanosti svojih godb vse bolj usmerja v čisto energijo glasbenega ustvarjanja, ko všečnost nikakor ni več ključna vrednota. Saj pri njem nikoli ni bila, pa vendar je bilo v dolgih, repetitivnih ter malo spremenljivih obrazcih najti izdatno simpatijo z všečnostjo. Kaloz se mi zdi od vseh znanih Akoshevih cedejk najbolj ostra, najmanj obče pristopna ... (v celoti ...) >>

*Archie Bronson Outfit nadaljuje lepo angleško rockovsko tradicijo, kjer se povezujeta umetnost in glasba. Preden so se povsem posvetili glasbi so ustvarjalne ambicije uresničevali na umetniških šolah v Londonu, kjer so prijateljevali s sedanjimi člani skupin, kot so The Beatings in The Duke Spirit, svetlimi imeni v novem rockovskem svetu... (v celoti...) >>