Čeprav se govori o deportacijah, pa francoske oblasti trdijo, da nikogar ne silijo ven iz države in tistim, ki se za to odločijo kupijo enosmerno avionsko karto in jim dajo po 300 evrov plus 100 evrov za vsakega otroka. Ustavimo se za trenutek pri izrazoslovju. Medtem ko mediji pišejo o deportaciji in izgonu, uporablja vlada raje izraz repatriacija, francoski predsednik Nicolas Sarkozy pa cinično govori celo o evakuaciji. >>

Na sredinem sestanku sta predsednik vlade Borut Pahor in minister za pravosodje Aleš Zalar predstavila ugotovitve medresorske skupine, ki je bila ustanovljena z namenom, da razreši glavno dilemo, ki se pojavlja pri neplačevanju socialnih prispevkov. Kot vemo, se je problem neplačevanja prispevkov z gospodarsko krizo še povečal. Ali že obstoječa zakonodaja omogoča kazenski pregon delodajalcev, ki delavcem ne plačuje prispevkov, ali pa jo je treba spremeniti? >>

Vlada že nekaj časa vse svoje moči troši za iskanje rešitev za izhod iz gospodarske krize in poskuse zniževanja javnofinančnega primanjkljaja. Načrtovani jesenski veliki spopad se začenja s prvoavgustovsko uveljavitvijo novele zakona o trošarinah, ki nam najprej prinaša zvišanje le-teh za električno energijo in zemeljski plin, državne prihodke pa naj bi povečala tudi podražitev cigaret ter poštnih in telekomunikacijskih storitev. >>

Prejšnjo sredo je vikar slovenske vojske Jože Plut v Sankt Peterburgu blagoslovil slovensko vojaško ladjo Triglav. Medtem ko se slovenski politiki stvar po večini ne zdi sporna, kvečjemu zabavna, direktor Urada za verske skupnosti Aleš Gulič meni, da gre za kršitev ustavne ločitve verskih skupnosti od države, kar je zapisano v 7. členu Ustave Republike Slovenije. >>

Haaško Meddržavno sodišče je objavilo načelno mnenje o legalnosti kosovske enostranske razglasitve neodvisnosti 17. februarja 2008. Nanjo se je namreč še istega leta odzvala Srbija, ki je na Združene narode poslala predlog resolucije, v kateri od Mednarodnega sodišča (ICJ) zahteva mnenje o legalnosti razglasitve neodvisnosti. Včerajšnje mnenje haaškega sodišča, ki je sicer le posvetovalno in ni pravno obvezujoče, je jasno. Pa vendar tudi hudo izmuzljivo. >>

Vsako leto skromnejši slovenski element na avstrijskem Koroškem se že od začetka moderne avstrijske države ubada z avstrijsko netolerantnostjo. Boj slovenske manjšine na Koroškem za uveljavitev temeljih pravic, ki jih ureja 7. člen avstrijske državne pogodbe, se najbolj opazno lomi predvsem na področju dvojezičnih napisov. Koroške deželne oblasti v želji po čim večji asimilaciji Slovencev vsa leta velemojstrsko izigravajo zapovedi avstrijske državne pogodbe.
>>

Medtem ko vlada napoveduje spremembe delovnopravne zakonodaje in pošilja predloge zakonov v parlamentarno razpravo kljub nasprotovanju socialnih partnerjev, ji nasprotna stran tega ne otežuje. Nasprotno, slabša lastno pogajalsko pozicijo s tem, da se notranje deli. Govorimo seveda o študentskih organizacijah, ki so se zapletle v notranje boje, povezane s sprejetimi spremembami študentske ustave. >>

Obnova mariborskega Kulturnega centra Pekarna in določitev njegovega statusa počasi dobivata epilog. Toda bolj kot zidarsko-obnovitvena dela je za prihodnost in predvsem ustroj Pekarne pomemben model upravljanja centra, ki so ga v ponedeljek potrdili mariborski mestni svetniki. Sprejeti predlog je več kot leto dni usklajevala posebna mešana skupina, pri tem pa skušala ohraniti dosedanje poslanstvo, namen in avtonomijo Pekarne. >>

Slabih pet let po referendumu o sedanjem zakonu, ki določa delovanje javne televizije in radia, ter v drugem letu vladanja Boruta Pahorja, politika ponovno odloča o statusu naše osrednje medijske hiše. Tako kot tema so tudi akterji bolj ali manj isti, raven politične debate ostaja podobna, zamenjane so zgolj vloge. Takratna opozicija, ki je nasprotovala tako imenovanem Grimsovem zakonu... >>

Največja stranka vladajoče koalicije, Socialni demokrati pod vodstvom Boruta Pahorja, vleče tekom celega mandata, še posebej pa v zadnjem času, poteze, ki odpirajo vprašanja na več nivojih. Socialna demokracija naj bi po svoji naravi zagovarjala delavstvo in njegove pravice proti kapitalu, čeprav najbrž ni treba poudarjati, da praksa tega ne odraža. Pahor pa po drugi strani prihaja s svojim delovanjem v konflikt tudi s člani lastne stranke. >>

Domačo javnost je tekoči teden pretresla poleg diskusije o arbitražnem sporazumu tudi neprimerno bolj otipljiva tragika. V soboto je namreč umrl še en priseljenski delavec, a tokrat ne zaradi delovne nesreče, temveč zaradi nepoznavanja svojih pravic. Glavni problem za tuje delavce je tako, poleg nizkih plač, neustreznih bivalnih pogojev in pritiskov s strani delodajalcev, socialna izključenost. Brez prijateljev, družine in širše socialne mreže, se tujec težko znajde v vrtincu administrativnih preprek. >>

Številne raziskave potrjujejo, da predstavlja finančna participacija eno od učinkovitejših oblik motiviranja in spodbujanja zaposlenih. Tako so številne evropske države sprejele različne zakone, ki omogočajo ter spodbujajo finančno participacijo zaposlenih. In Slovenija? >>

Črna sreda izpred dobrih štirih let je minuli teden dobila svoje nadaljevanje. Študentska organizacija Slovenije je v centru Ljubljane izrazila množično nestrinjanje s predlaganim zakonom o malem delu, pridružena Dijaška organizacija Slovenije pa je zahtevala brezplačne malice za dijake. Po navedbah organizatorja 15, po poročanju medijev pa slabih 10 tisoč pretežno dijakov pa je na Prešernovem trgu, bolj kot protestiralo, imelo svojo zabavo. >>

Ta teden se je v Sloveniji začela kampanja pred referendumom o arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško. Dan pred začetkom kampanje so na nacionalni televiziji imeli srečanje premiera Boruta Pahorja in predsednika Slovenske demokratske stranke Janeza Janše, ki pa nista povedala nič novega, ampak ponavljala stare argumente. Seveda, Pahor je bil 'ZA' in Janša 'PROTI'. >>

Solidarnost ni standarden izraz le v besednjaku potlačenih množic, temveč pridobiva na popularnosti tudi v izrazoslovju svetovnih političnih in ekonomskih elit. V tem primeru seveda bolj kot floskula z namenom pridobivanja javne podpore za ne popolnoma razumljene predloge reševanja grške dolžniške krize. Naj spomnimo. Grčija ima skoraj 300 milijard evrov državnega dolga in - kar je morda še huje - proračunski primanjkljaj, ki znaša kar dobrih 13 odstotkov bruto domačega proizvoda. >>

Iracionalno drobljenje slovenskih občin je ponovno pritegnilo pozornost širše javnosti z ustanavljanjem novih občin Ankaran in Mirna. V obeh primerih je ljudstvo na referendumih izkazalo svoj lokalpatriotizem in se odločilo za samostojno pot izpod jarma Mestne občine Koper oziroma občine Trebnje. Zapletlo pa se je na Obali in vrtinec dogodkov je vse vpletene potegnil v neslutene globine. >>

V sredo so v Sarajevu, Travniku in Mostarju potekale demonstracije štirih borčevskih in veteranskih združenj zadnje vojne v Bosni in Hercegovini. Protestirali so proti federalni vladi premiera Mustafe Mujezinovića, ki je z ukrepi za rešitev države iz globokega brezna javnofinančnega primankljala zarezala prav v njihove pravice do socialnih pomoči in invalidskih nadomestil. >>

Javne debate ni več. Predlog zakona o malem delu je po turneji prispel nazaj v roke predlagatelja in roma v medresorsko usklajevanje. So predlagatelji pomislili na negativne, celo usodne finančne posledice na delovanje mnogih zavodov, v večji ali manjši meri sofinanciranih s strani študentskih organizacij? Grozi prenehanje delovanja Študentske založbe, ŠOLT-a in drugih zavodov...Ja, tudi RŠ je med njimi. >>

Devetega marca je predsedstvo Narodnega sveta koroških Slovencev na tiskovni konferenci v Ljubljani predstavilo pobudo, da se ta krovna organizacija slovenske manjšine razpusti. Hkrati je predlagalo tudi razpust ostalih dveh krovnih organizacij, Zveze slovenskih organizacij in Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk ter izvedbo splošnih volitev, ki bi vzpostavile skupno politično predstavništvo manjšine. Ta nepričakovano ostra poteza je pripeljala do vnovične javne eskalacije nesoglasij znotraj manjšine.
>>

Ta teden nas je presenetila predsednica zdravniške zbornice Gordana Živčec Kalan, ki je sama predlagala glasovanje o njeni podpori, čeprav to ni bilo na dnevnem redu zasedanja skupščine zbornice. Podpora ji je nanesla 44 glasov od 78 oziroma natanko 56 odstotno podporo. Glede na polemike, ki se odvijajo okoli novega predlaganega zdravstvenega zakona, je tudi zdravniška zbornica ena od ključnih točk debat. >>

Politične obtožbe opozicije na račun koalicijske stranke Liberalnih demokratov so jasne. Stranka naj bi si podrejala policijo, skušala podrediti tožilstvo, z zadnjim odlogom parlamentarnega nadzora nad delom policije pa celo parlamentarno komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Po nekaj dnevih že nekoliko pozabljena zgodba o odstavljanju generalne državne tožilke Barbare Brezigar čaka na svoj katarzični zaključek. Kot je omenil nek poslanec opozicije, sedaj vsi čakajo, da se Borut Pahor prene >>

Zgodba o podelitvi državne podpore k projektu gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj morda ni novica, ki bi v tem tednu izstopala, a zaradi dolgoročnih finančnih in okoljskih posledic nedvomno zahteva poglobljeno analizo. Pogodba o gradnji šestega bloka je bila podpisana junija leta 2008, zato vlada na včerajšnji seji ni odločala o smiselnosti projekta, temveč o pogojih pogodbe in financiranja. >>

V zadnjem letu grehi gradbenih podjetij redno nastopajo na prvih straneh medijev. Od primerov korupcije, dogovarjanj za projekte pod mizo, kršenja socialne zakonodaje, neplačevanja plač do finančnih težav in propadov podjetij, samomorov, izsiljevanj, slabih gradenj; Delno sesutje gradbeništva, pa je v tem tednu na ogled javnosti postavilo eno od najbolj osnovnih lastnosti neoliberalnega kapitalizma – izkoriščanje delovne sile s sistemsko pomočjo države. >>

Grška socialistična vlada premiera Georga Papandreuja je ta teden sprejela ukrepe, ki naj bi ublažili njen javnofinančni primankljaj. Nad ukrepi so zgroženi delavci javnega sektorja, saj se jim bodo zmanjšale plače in regres, podaljšala delovna doba, medtem ko bodo upokojencem zamrznili pokojnine. Poleg tega vlada predvideva tudi zvišanje davkov. S tem ukrepom naj bi privarčevali 4,8 miljarde evrov oziroma dva odstotka bruto domačega proizvoda... >>

Poteka osemnajsta obletnica izbrisa, kot je tudi aktualen zakon o izbrisanih, o katerem bo državni zbor glasoval naslednji teden. Po predlaganem zakonu bo moral vsak dokazati svoje stalno prebivališče za podelitev pravic za nazaj.
Klik do poslušanja. >>

Catherine Ashton, ki je prevzela krmilo zunanje politike Evropske unije prvega decembra lani, je te dni na tridnevni turneji po takoimenovanem Zahodnem Balkanu. Bosno pesti predvsem nefunkcionalnost sistema institucij, ki ji botruje nekompatibilnost političnih predstavnikov vseh treh etničnih skupnosti. Kosovo ima poleg ekonomskih problemov težave s samim statusom državnosti. Kakšna je torej evropska perspektiva Bosne in Kosova? >>

Poslanci so včeraj enoglasno, z 71 glasovi za in nobenim proti sprejeli Zakon o minimalni plači. Minimalna plača bo odslej višja za 22,9 odstotkov, to je 562 evrov neto. Povod za dvig je lanska ugotovitev Inštituta za ekonomska raziskovanja, ki je višino minimalnih življenjskih stroškov za leto 2009 ocenil natanko na 562,07 evrskih novcev. Dvigu minimalnih plač nasprotujejo predvsem delodajalci, ki poudarjajo, da bo ta dvig povzročil še večji plaz odpuščanj delavcev, znatneje pa naj bi prispeval... >>

Vabljeni k poslušanju današnjega kultivatorja, ki bo do kosti obral gradbena podjetja na čelu z, v tem tednu opevanim, Vegradom. Kako potekajo gradbena naročila, s katerimi težavami se soočajo manjša podjetja in s.p.-ji, kdo se drži rokov, kdo ne plačuje delavcem. Problema ne bomo rešili, bomo pa izpostavili nekatere težave, ki jih monopolni gradbinci s pridom izkoriščajo.
>>

Včeraj se je vladajoča koalicija po dolgem času le poenotila glede večjega dela osnutka zakona o zdravstveni dejavnosti. Koalicijsko usklajen osnutek bo sedaj poslan v medresorsko usklajevanje, enajstega februarja pa ga bo obravnaval pristojni odbor v Državnem zboru, v okviru katerega bo potekala tudi javna razgrnitev. Šele nato bo skupaj z obravnavo na Ekonomsko–socialnem svetu doživel vladno obravnavo. Največja kritika osnutka zakona iz vrst koalicije sta poslanca Socialnih demokratov...
>>

Svetovna javnost se že od torka, dvanajstega januarja, ko je karibsko državo Haiti stresel potres sedme stopnje po Richterjevi lestvici, ukvarja s humanitarno katastrofo. Na nogah so vlade razvitih in nekoliko manj razvitih držav, mednarodne humanitarne organizacije, kot so mednarodna Federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca, Zdravniki brez meja, organizacija Oxfam in Food for Life. >>