Množični upori in ljudske vstaje proti avtoritarnim represivnim režimom so v letošnjem letu preplavili arabski svet. V nekaterih državah, kot na primer v Tuniziji in v Egiptu, je odločnost in zanos množic razmeroma hitro povzročila padec samodržcev, ki sta bila dolga leta čvrsto na čelu svojih držav. Marsikje pa se protestniki soočajo z močnejšim odporom državnih voditeljev, ki ne skoparijo z brutalnimi ukrepi za svoj obstanek na vladarskih stolčkih.

Oddaja v celoti! >>

Pretekli petek je upravno sodišče v Ljubljani podjetju LaFarge Cement v Trbovljah preklicalo okoljsko dovoljenje za sosežig alternativnih goriv. LaFarge je sklep spregledal in konec tedna nemoteno nadaljeval sežig odpadnih gum, odpadnih olj in plastičnih smeti, s katerimi dopolnjuje svoje klasično gorivo petrol-koks.
>>

Pred približno dvema tednoma so se preko facebooka in elektronske pošte pojavili prvi pozivi k protestom na Hrvaškem. Sprva anonimni pobudniki so kot cilj protestov izpostavili zrušenje trenutne vlade, zaradi katere, tako pravijo pobudniki, Hrvaška iz dneva v dan tone vse globlje. Poziv je opozarjal na brezposelnost med mladimi izobraženci, odpuščanje delavcev, zadolženo prebivalstvo na eni strani ter na popolnoma nesposobno vlado na drugi strani, ki se utaplja v lastni kloaki korupcijskih škandalov. >>

Slovenska vlada je na včerajšnji seji potrdila besedilo sprememb zakona o tujcih, ki bo, če bo potrjen še v parlamentu, med drugim predstavljal tudi pravno podlago za sprejem zapornikov iz ameriškega taborišča v Guantánamu na Kubi. Zloglasno taborišče, v katerega so bili v okviru ameriškega tako imenovanega boja proti terorizmu januarja 2002 pripeljani prvi zaporniki, še vedno služi za pravno popolnoma neutemeljeno zadrževanje oseb. >>

Predsednik vlade, Borut Pahor, in minister za zdravje, Dorjan Marušič, sta v sredo predstavila teze za javno razpravo o nadgradnji zdravstvenega sistema Slovenije do leta 2020, ki so jih pripravili na Ministrstvu za zdravje. V osnovi gre za izhodišča za reformo zdravstvenega sistema, ki naj bi se izoblikovala po opravljeni javni razpravi. Ker gre za teze, je jasno, da ne vsebujejo končnih rešitev ali sodb, so pa dobra konkretna začetna točka za debato o tem, kakšen zdravstveni sistem želi Slovenija >>

Veljavnost krovnega dokumenta, ki usmerja politiko in izvajalce na področju drog, je pretekla. Septembra lani je bila pod patronažo ministrstva za zdravje oblikovana delovna skupina za oblikovanje nacionalnega programa na področju drog do leta 2020. >>

Državni zbor je v ponedeljek prvega februarja sprejel Deklaracijo o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije v Sloveniji. Politični dokument po eni strani izpolnjuje civilizacijske norme, a hkrati ne obljublja nič novega. Deklarativno so priznane narodne skupnosti Albancev, Bosancev, Makedoncev, Črnogorcev, Hrvatov in Srbov; predvideva ustanovitev posebnega sveta v okviru vlade, ki bo bdel nad varovanjem in zagotavljanjem pravic omenjenim narodom. >>

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je ta teden koalicijskim strankam predstavilo kompromisni predlog družinskega zakonika, s katerim želijo doseči širši družbeni konsenz, pa čeprav na račun zmanjševanja človekovih pravic. Po novem predlogu tako istospolni pari ne bi mogli vstopiti v zakonsko zvezo tako kot heteroseksualni pari, ampak bi se njihova zveza imenovala partnerska skupnost. >>

Z današnjim dnem so se v trgovinah spremenile cene osnovnih živil kot je kruh, meso in mlečni izdelki. Proizvajalci so cene prisiljeni zvišati zaradi podražitve osnovnih kmetijskih surovin na globalnih trgih. Najpomembnejše med temi so pšenica, koruza in soja, katerih cena se je od lanskega poletja povzpela za več kot 100 odstotkov. >>

Sploh pa bi bilo nesmiselno od Pahorja zahtevati strogo doslednost, saj bi bilo po logiki tistih, ki to zahtevajo, za Pahorja bolje, da že Erjavca ne bi nameraval razrešiti, saj bi si s tem pustil več političnega manevrskega prostora pri vseh naslednjih podobnih pozivih. Po mnenju nekaterih je torej bolje biti dosleden v nespoštovanju kot nedosleden v spoštovanju. >>

Zaradi muhastega in zadnje čase celo otročjega obnašanja Demokratične stranke upokojencev je predsednik stranke Zares in minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič na torkovem sestanku predsednikov koalicijskih strank dejal, da je način sprejetja nekaterih zadnjih ključnih zakonov dober recept za manjšinsko vlado. Vladi so namreč pomagali glasovi nepovezanih poslancev in Slovenske ljudske stranke. >>

Preden vaša glava podleže maliganom in ostalim psihoaktivnim substancam, izkoristite ta trezni trenutek in se skupaj z nami ozrite v leto 2010. V morju dogodkov, ki so ključno zaznamovali iztekajoče se leto, je težko ubrati vseobsegajoč pristop, zaradi česar izpostavljamo predvsem področje, ki usodno vpliva na življenja prebivalcev Slovenije. Govorimo o gospodarski krizi, ki je izjemno prikladen kontekst za vladajoče strukture, saj lahko v njega stisnejo, kar jim v danem trenutku prinaša koristi. >>

V torek je po letu namigovanj odstopil črnogorski premier Milo Đukanović. Črnogorski voditelj, ki je premiersko mesto zasedel pri 28-ih letih tako rekoč takoj po končanem faksu in na njem ostal skoraj 20 let, naj bi odšel iz osebnih razlogov. >>

V torek so poslanci v Državnem zboru z 49imi glasovi za in 35imi glasovi proti sprejeli Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zaostrovanja pogojev za upokojitev pa bodo po novem zakonu sledeča: Namesto 62 let dejanske upokojitvene starosti bo za polno pokojnino potrebna starost 65 let oziroma 43 let delovne dobe za moške in 41 let za ženske namesto zdajšnjih 40 let za oba spola. >>

Na WikiLeaksu objavljene diplomatske depeše, ki so se nanašale na Slovenijo, so vsebovale tudi navodilo ameriške državne sekretarke Hillary Clinton osebju ameriške ambasade v Sloveniji, naj zbira osebne podatke slovenskega političnega vrha, med katerimi je želela tudi številke kreditnih kartic, urnike njihovega delovnega časa in biometrične podatke, med katere spadajo tudi DNK zapisi. Skrbijo jo tudi zdravje in finančno stanje naše elite ter morebitni podatki, ki bi jo v očeh javnosti >>

Dimenzije političnih odločitev in odnosov naj bi s pojavom novih informacijskih tehnologij postale bolj transparentne predvsem v očeh navadnih smrtnikov. Za nov način podajanja informacij je v tretjem tisočletju verjetno v najširšem obsegu poskrbela mednarodna neprofitna medijska organizacija Wikileaks. Zadnje dni, natančneje od ponedeljka, odmeva razkritje depeš ameriških diplomatov. Do sedaj jih je na njihovi strani objavljenih okrog 600 od skupno obljubljenih okrog 250 tisoč. >>

Ta teden je v Koper prispela vojaška ladja Triglav, ki se je svojimi 50 metri dolžine morala parkirati kar na živinskem terminalu. Ker je ta komercialne narave, bo barčica prisiljena opraviti precej manevrov, vse dokler ji ne bodo zgradili namenskega priveza. Triglav je morda prevelik za naše morje, a takšno blago smo prejeli za poplačilo klirinškega dolga. >>

V tokratnem Kultivatorju pod drobnogled postavljamo vlado in vladno koalicijo. Pahorjeva vlada je v parlamentu prisegla 21. novembra 2008. Njen mandat se bo torej po dveh letih koalicije Socialnih demokratov, Zaresa, LDS in Desusa v teh dneh prevesil v drugo polovico. Ta prehod pa se bo očitno zgodil v znamenju spora koalicije zaradi pokojninske reforme s stranko Desus. >>

Večina trenj pa se je na letošnjem drugem srečanju odvijala na področju valutnih tečajev, ki so nedavno nevarno zanihali zaradi ameriškega paketa kvantitativnega lajšanja, s katerim se je ameriška centralna banka že drugič odzvala na ekonomsko krizo. To je izzvalo predvsem kritike s strani Kitajske, ki je Američane obtožila, da se s tem izmikajo svojemu vrtoglavemu dolgu. Kitajci namreč posedujejo kar 2,3 trilijona ameriških državnih obveznic. >>

Včeraj je srbski predsednik Boris Tadić obiskal sosednjo Republiko Hrvaško s prav posebnim razlogom, ki naj bi otoplil hladne odnose med državama in državljani. S hrvaškim predsednikom Ivom Josipovićem je položil vence na množičnem grobišču na Ovčari pri Vukovarju in v Paulinem dvoru pri Osijeku. >>

Državni zbor je ta teden z 68imi glasovi za sprejel poročilo varuhinje človekovih pravic Republike Slovenije Zdenke Čebašek-Travnik, ki jih je sicer varuhinja že junija letos predstavila v 15. rednem letnem poročilu. V poročilu Urada varuha človekovih pravic je celovito predstavila svoje ugotovitve in mnenja o stanju človekovih pravic v naši državi v minulem letu. >>

20. oktobra je Združenje novinarjev brez meja izdalo letno poročilo o svobodi medijev v večini držav po svetu. Le-to je zgrajeno na podlagi vprašalnika, ki je bil posredovan novinarjem, pravnikom, akademikom in aktivistom v posamezne države. Vprašalnik je sestavljen iz 43ih vprašanj, ki se osredotočajo samo na novinarsko svobodo, nanašajo pa se na fizično nasilje, umore, posredne grožnje in aretacije novinarjev ter na dostop do informacij, cenzuro, samocenzuro, kontrolo medijev, pravne in tržne pritiske, pa >>

Kadrovsko-akreditacijski svet je avtonomno svetovalno telo Vlade Republike Slovenije, ki je bilo ustanovljeno na pobudo Zaresa, za oceno strokovnosti kadra, ki ga vlada imenuje v podjetja kjer ima večinski delež. KAS je včeraj vlado seznanil, da je njihovo delo nepreklicno končano in da vsi člani odstopajo zaradi vrste kršitev akreditacijsko nominacijskega postopka. >>

V Bosni in Hercegovini se je preteklo nedeljo na veliko glasovalo. Potekale so namreč splošne volitve, na katerih so volivci izbirali novo tričlansko predsedstvo Bosne in Hercegovine, poslance skupne parlamentarne skupščine, poslance federacije Bosne in Hercegovine ter Republike Srbske, predsednika in dva podpredsednika Republike Srbske in poslance skupščin v desetih kantonih federacije, torej bošnjaško-hrvaškega dela države. >>

V sredo so se v Bruslju odvijale demonstracije proti varčevalnim ukrepom, ki jih evropske vlade sprejemajo za lajšanje kriznih posledic in so v večji meri povsod enaki. Največje stroške državi predstavlja socialna politika in pokojninski sistem. Vendar pa nekateri strokovnjaki opozarjajo, da znižana gospodarska rast ni poglaviten razlog za te varčevalne ukrepe. V kreditni krizi je ključen pogoj za najem ugodnega kredita dobra ocena bonitetnih agencij. >>

Zaposlenim v Vegradu je po dveh letih nerednega izplačevanja plač in drugih obveznosti iz delovnega razmerja prekipelo. Zato so v ponedeljek začeli stavkati pred upravno stavbo delodajalca in na gradbiščih. Delavci obljubam uprave družbe ne verjamejo več, zato stavke niso pripravljeni prekiniti, dokler na njihovih tekočih računih ne bo denarja, ki jim ga Vegrad dolguje. >>

To sredo, 15. septembra, se je iztekel rok za oddajo kandidatur za letošnje lokalne volitve. 10. oktobra se bo tako za županska mesta v desetih mestnih občinah skupno potegovalo 70, v vseh 208 občinah pa 774 županskih kandidatov. Poleg županov bodo volivci izbirali tudi člane občinskih svetov. Število prijav kandidatov za svetnike še ni znano, saj še vedno poteka njihovo evidentiranje. >>

Ob sedanji javni razpravi o osnutku novega medijskega zakona, ki bo trajala še do 20. septembra, je na medijski sceni ponovno vzniknila ideja o oblikovanju medijske zbornice. Tovrstni predlogi imajo sicer že dolgo zgodovino, po mnenju nekaterih medijskih strokovnjakov debate o tem potekajo že vsaj dvajset let, prav toliko pa so stari tudi pomisleki in strahovi o možnih zlorabah takšnega projekta. >>

Ameriški predsednik Barack Obama je v torek zvečer v nagovoru iz Ovalne pisarne Bele hiše razglasil konec ameriških bojnih operacij v Iraku. Operacija »Iraška svoboda« se je začela z okupacijo države marca 2003, ko se je ameriška administracija pod pretvezo, da Irak poseduje orožje za množično uničenje, odločila za vojaško posredovanje. Ko je postalo jasno, da tega orožja ni, se je argumentacija posredovanja nekoliko spremenila – iskanje orožja je zamenjalo misijonarsko širjenje demokracije v regiji. >>

V torek so se sindikalisti javnega sektorja zadnjič sestali z ministrico za javno upravo Irmo Pavlinič Krebs, ki je po sestanku dejala, da je za njo pravno formalno konec pogajanj o zamrznitvi rasti plač. Ob tem je dodala, da bo, če sindikati ne pristanejo na odlog odprave plačnih nesorazmerji, vlada v parlament poslala interventni zakon. Ta bi prekinil kolektivne pogodbe in dal vladi moč, da sama določa plače javnih uslužbencev. Pogajanja so prinesla bizarno situacijo, saj se je Konfederacija sindikatov... >>