Praznina in tišina, ki ima navadno naseliti prizorišča po koncu masovnih festivalov, je na sotočju tudi letos svojevrstno izostala. To pa ne pomeni, da je nastopila nova masovka ali žanrsko uravnovešena godba. Kreativni tabor Sajeta, ki se je odvijal od 28. julija pa do 4. avgusta, ima za sabo že sedem edicij, neuradno pa se je letos zgodila devetič. Do sedaj je ostala zvesta svoji začetni ideji in zasnovi, katere so naredile ta festival za edinega svoje vrste. Pravzaprav Sajeta ni festival, temveč tabor, kar pomeni, da ohranja neko posebnost, predvsem pa, da nima ekspanzionističnih teženj, ki so mnogokrat simptom izroditve raznih festivalov.
| Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo. Povezava na novo spletno stran je tole |
|
|
V istrskem Motovunu se je včeraj otvoril že 9. filmski festival. Od tam se nam bo telefonsko javil Urh Ambrož, ki bo pojasnil, kaj se dogaja, kakšno je vzdušje in česa si lahko še obetamo. 
V tem terminu običajno beremo Beograjska pisma. Toda tokrat beremo drugačno pismo. Včeraj je namreč Jan Cvitkovič na vse medije poslal odprto pismo Vasku Simonitiju. Na Radiu Študent smo se odločili, da ga preberemo v eter. Gre pa tako ...
V četrtek, prejšnji teden je bilo na Fužinskem gradu v okviru ciklusa, Arhitekturni epicentri, predavanje z naslovom, Metabolizem prej in potem: kako si je povojna japonska arhitektura pridobila mednarodni ugled. Predaval je Yasushi Zenno, sicer lingvist, ki pa je študiral tudi arhitekturno zgodovino in kritiko na Columbia University v New Yorku. Tam danes predava moderno japonsko in azijsko arhitekturno zgodovino, v okviru Tokijske univerze pa raziskuje vlogo Charlotte Perriand v razvoju sodobne japonske arhitekture. Charlotte Perriand, mimogrede, je bila simpatična sodelavka velikega Le Corbusierja, ki se je ukvarjala, ne več s pohištvom, ampak z opremo strašnega vranjega koncepta – hiša je stroj. Radikalni primeri modernističnih japonskih bivalnih enot, ki se jim zahodnjaki tako čudimo, imajo svoje seme tudi v žlahtni humanistični drži intelektualnih in umetniških krogov medvojne Francije. 
Tokratni odprti termin za festivale je posvečen 9. mednarodnemu Festivalu dokumentarnega filma, ki se je v sredo pričel odvijati na platnih Cankarjevega doma. V intervjuju se pogovarjamo s Simonom Popkom, vodjo filmskega programa Cankarjevega doma, o programu festivala.
Na prvem Festivalu dokumentarnega rock filma - DORFu, ki je čez vikend potekal v Vinkovcih, je prvo nagrado prejel slovenski film "Dolgcajt". V studiu se bomo pogovarjali z enim od avtorjev - Igorjem Bašinom - o minulem festivalu ter o nagradi.
BIgor se javlja iz Vinkovec z DORFa - Festivala dokumentarnega rock filma.
Ariana in Jasmina pregledujeta program Rdečih zor. 
Včasih so se gradile tovarne v vsaki vasi, danes pa se gradi velike luksuzne relaksacijske centre v samem srcu mesta. Mestna zagrebška oblast in privatni investitor sta se za hrbtom meščanov - brez temu ustrezne procedure in v nasprotju z obstoječimi predpisi - dogovorila, za rušenje stavb na Cvetnem trgu. Gre za podrtje stavb kot sta rojstna hiša pesnika moderne Vidmarja ter znanega kina "Balkan", danes "Evropa". Na njunem mestu pa bo postavljen luksuzni tako imenovani leisure center, ki bo dostopen peščici najbolj situiranih meščanov. Vsekakor gre za nedopusten poseg v kulturno identiteto mesta. Posledice bodo tudi v prometu, ki se bo po domnevah zelo zgostil. Gre seveda za osebne avtomobile, ki bodo nadomestili javni prevoz. Tako bodo posledice tudi ekonomske narave. 
V sklopu sodelovanja Maskinega seminarja Sodobnih scenskih umetnosti in SCCA-Zavoda za sodobno umetnost, se je prejšnji teden odvilo javno predavanje z naslovom Načrt za mobilno fakulteto umetnosti. Predstavila ga je Clementine Deliss, ki na različnih mednarodnih prizoriščih deluje kot kustosinja, raziskovalka in urednica. 
Končno se je zgodilo. Ljudje, ki sodelujejo pri organizaciji svečanih podelitev nagrad Prešernovega sklada in ostali, ki se za te nagrade ali nagrajence kakorkoli zanimajo, so ta dogodek nestrpno pričakovali. Na začetku se je po Gallusovi dvorani širil bučen aplavz, ko so vstopili nagrajenci ter visoka politika s svojim spremstvom. Nato nas je pozdravila Pia Zemljič, ki je povezovala prireditev. Na oder je povabila direktorja sklada - režiserja Dušana Jovanoviča, ki je podelil nagrade. 
Spoštovani. Prejšnji teden je občasni avtorski dvojec CONA.SI, v katerem že nekaj let veslata Brane Zorman in Irena Pivka, v galeriji ŠKUC predstavil nov projekt Ulica Rutli/ Rütli Straße. 
Festival Mesto žensk je predzadnji dan postregel s plesno-gledališko predstavo Magdalene Lupi in Intervencijo v prostoru in telesu Dragane Alfirević.... 
Mesto žensk vsako leto predstavlja različne in raznovrstne koncepte ženskih umetnic. Z dokumentarnim filmom Življenje drugače smo letos potovali po različnih, a prepletenih zgodbah štirih žensk. Te so vsaka našle svoj način, kako kljub trku dveh tradicij in konfuznosti, ki lahko nastane v takšni situaciji, še vedno sledijo sebi. Pot do sebe so našle preko umetnosti, in se v pisanju, gledališču, opernem petju in slikanju osvobodile starševskih pričakovanj. Osvoboditev pa je bil trnova, saj so ženske islamskega porekla morale preživeti in zaživeti v zahodnem svetu. 
Dvanajsti mednarodni festival sodobnih umetnosti, Mesto žensk, se je pričel s polno paro. Že pred drugim oktobrom ste lahko naleteli na predfestivalske dogodke, glavni program festivala pa se je otvoril v ponedeljek v Cankarjevem domu s predvajanjem nemega filma Germaine Dulac. Maud Nelissen in Finn Möricke, ki sta posrkbeli za živo glasbeno spremljavo, sta s klavirjem in violino preščipnili trak še enega, nežnejšemu spolu odkrito naklonjenega festivala. Letos so ga posvetili Hannah Arendt, nemški politični teoretičarki judovskega rodu, katere stoletnico rojstva se praznuje letošnjega oktobra. V poklon eni izmed ustvarjalk najbolj referenčnih opusov politične misli 20. stoletja, se jo bo citiralo in bralo na sam zaključni festivalski dan v Gromkiju - 10. oktobra.
»Vstanite Madžari!« Pesem, je bila v Pešti, delu današnje Budimpešte, prvič slišana 15. marca 1848. S to pesmijo in še z dvanajstimi točkami zahtev po spremembah je pred narodnim muzejem nastopil Petőfi Sándor. Takrat je bil Petőfi član levičarske združbe, imenovane »Marčevska mladina«, ki se je zbirala v kavarni Pilvax sredi tedanje Pešte. Zahtevali so svobodo govora ter tiska. Zahtevali so izpustitev političnih zapornikov in večjo avtonomijo Madžarske v okviru Avstro-ogrske monarhije. Vse to so tudi, vsaj načeloma, dobili. Petőfi se je zaradi teh dogodkov iz mladega razgrajača prelevil v madžarski simbol in postal »madžarski Prešeren«. 15. marec Madžari praznujejo kot svoj kulturni praznik in se ga spominjajo kot dneva, ko se je z angažirano poezijo z ritmom trohejskega osmerca šlo v politične spremembe.
Že nekaj let kulturno brezpravje, v katerem se poleti znajde prestolnica, k večji harmoničnosti uspešno peha tudi Festival Sanje. Dokaj neopazno se priplazi med vročinski mestni vrvež in zveste privržence pa tudi naključne mimoidoče preseneča z bogato paleto kulturnega dogajanja. Ponuja se predvsem poezija in proza, festivalu pa ne uidejo niti gledališke predstave za otroke in odrasle ter še marsikatera druga zvrst umetnosti. 
Minuli teden smo v dve glavni mesti naše deželice družno zakorakali lezbijke in geji ter opozarjali, da smo ponosni na to kar smo, ter da zahtevamo še več pravic kot jih že imamo. A žal ostaja grenak priokus naših zahtev, saj nekdo še vedno misli, da zahtevamo preveč. Nekdo žal še vedno misli, da moramo nazaj med štiri stene. Nekdo se zopet oglaša in grozi. Vprašanje je, kdo komu in zakaj?
17. maja se je v prostorih Mednarodnega grafičnega centra ali Grada Tivoli otvoril Kabinet Maske. Kabinet je zasnovan kot delovni prostor, kjer se boste lahko do 28.maja zamislili, vsaj tako je obljubljeno, o aktualnih vprašanjih sodobne umetnosti. Zagotovo pa boste lahko prelistali vsaj vse dosedanje publikacije Maske, si pogledali predloge nove celostne podobe revije Maska in nastavili uho razgovorom, ki se bodo še zvrstili. Gre namreč za uvod v Manifestacijo 001, ki bo potekala ob stotem izidu že omenjene revije. Septembra lahko na nekaterih osrednjih ljubljanskih kulturnih točkah pričakujemo program dogodkov, ki bo izšel iz vprašanj zgodovinjenja sodobne umetnosti.