Ta teden je v znamenju Šoking gala šova, festivalskega dogodka, ki proslavlja štiridesetletnico začetka delovanja gledališke skupine Pupilija Ferkeverk. Prelomno predstavo je Janez Janša leta 2006 rekonstruiral, kot direktor zavoda Maska pa je tudi glavni pobudnik festivala. Danes okrog polnoči se bomo podali globoko v problematiko gledaliških rekonstrukcij in premlevali o nekaterih festivalskih dogodkih. >>

Dvanajsti festival slovenskega filma letos doživlja prenovo in tudi prve spopade. Filmska scena v Sloveniji namreč ne more ostati soglasna in povezana. Tako je tudi na tiskovni predstavitvi festivala, na kateri je selektorski izbor menda zadnjič zagovarjal Jože Dolmark, prišlo do tragikomičnega predstavljanja trdnih in argumentiranih stališč.

Klik do poslušanja oddaje!!! >>

Podali se bomo na odrske deske slovenskih lutkovnih gledališč in se potopili v lutkovne predstave za odrasle. V Sloveniji širšim množicam lutkovno gledališče pomeni gledališče za otroke, vendar so bile lutke primarno namenjene odraslim. Raziskali bomo, kakšno je stanje na slovenski lutkovni sceni in kje so meje med otroškim in odraslim lutkovnim gledališčem. Gostili bomo Silvana Omerzuja, Matjaža Lobodo, Alenko Pirjevec ter Jeleno Sitar. >>

V zadnjih nekaj letih se je na domači sceni razvil nov val tendence poseganja gledaliških režiserjev v polje plesa. Iniciatorski vzgibi Plesnega Teatra Ljubljana in En Knap Group-a so podkrepili medsebojno inspiriranje »dramskega« in »gibalnega« ter pri tem sproducirali niz avtorskih plesnih predstav Sebastijana Horvata, Bojana Jablanovca, Tomija Janežiča in Matjaža Zupančiča. >>

V letu 1920 sta brata Naum Gabo in Antoine Pevsner napisala ter podpisala tekst, ki v zgodovini umetnosti pomeni enega ključnih tekstov konstruktivizma. Pravzaprav je to najpomembnejši tekst te umetnostne smeri, ki se je rojevala na zametkih futurizma, kubizma in ostale avantgardne drhali, vendar jih je nonšalantno zavrnila z ostrimi besedami in trdimi udarci.
>>

V tokratnih Očeh, da ne vidijo bomo prisluhnili glasovom, ki se jih maja kljub raznovrstnim delavsko obarvanim praznikom navadno ne sliši. Iz arhiva smo izbrskali posnetek okrogle mize o 100 letnici Dneva žena, kjer so se kresala mnenja o vlogi feminizma in delavskega ženskega organiziranja danes. >>

Indija je ena izmed vodilnih držav na področju razvoja informatike in računalniške tehnologije, vsako leto izobrazi štiristo tisoč inženirjev, kar je neprimerno več kot v ZDA. A po drugi strani štirje od desetih Indijcev ne znajo ne pisati ne brati, kar pomeni da tu prebiva polovica nepismenih celotnega sveta. Zakaj in čemu take razlike?

Današnje oči bodo poskušale spregledati s pomočjo okrogle mize o Indiji-deželi protislovnih strasti ter pogovorom z Marto Gregorčič o indijskih alternativnih gibanjih. >>

V posluh Vam ponujamo pogovor z Igorjem Dobričićem, ki je na povabilo EMANAT-a pred kratkim vodil delavnico na temo dramaturgije giba. Gre za dolgoletnega dramaturga Mednarodnega gledališkega festivala BITEF, štipendista Evropske kulturne fundacije, *večnega* študenta podiplomskega študija akademije Amsterdam School of the Arts.


>>

Človek je najučinkoviteje prekinil s starimi vražami in zgradil sodobno dojemanje okolja skozi matematiko. O razsežnostih matematike se pogovarjamo z Mariom Liviom, predstojnikom oddelka pri Hubble Space Telescope Science Institutu, astro-fizikom in matematikom, ki je sodeloval z marsikaterim nobelovim nagrajencem, pred kratkim pa objavil knjigo z naslovom “Ali je Bog matematik?”. Oddajo zaključujemo s pogovorom z Edwardom Nightingalom, raziskovalcem, ki pa v matetamitiki vidi mnogo več kot le uporabno znan >>

V zadnji oddaji o nacionalizmu se bomo pogovarjali s članom društva Hervardi ter Stranke slovenskega naroda Andrejem Šiškom, ki je med kratkotrajnim izpustom iz zapora našel nekaj časa tudi za nas. Govora bo o narodu, nacionalizmu, slovenski zgodovini, slovensko - hrvaški meji, multikulturalizmu,... >>

V četrkovem večernem pogovornem terminu je bil naš gost filozof Igor Pribac. Beseda je med drugim tekla o delu Liberalni nacionalizem avtorice Yael Tamir, ki je bilo predstavljeno v torkovem prvemu delu iz sklopa oddaj o nacionalizmu. Da pa ne bi ostajali samo v filozofskih gradovih v oblakih, smo se dotaknili tudi odrazov nacionalizma tukaj in zdaj, v aktualnem slovenskem političnem prostoru.
V tretji oddaji (torek ob polnoči) gostimo člana stranke slovenskega naroda in društva Hervardi, Andreja Šiška. >>

V seriji treh oddaj bomo predstavili tri različne poglede na nacionalizem. V prvi oddaji, ki je bila na sporedu v torek, je predstavljeno delo Liberalni nacionalizem judovske filozofinje Yael Tamir, pogovarjali smo se tudi z zgodovinarjem Jernejem Kosijem. V četrtkovem pogovornem večeru bo naš gost filozof dr. Igor Pribac, naslednji torek pa bomo gostili člana stranke slovenskega naroda in društva Hervardi, Andreja Šiška.
>>

Najboljši plesalec lanskega leta po izboru revije Ballet-tanz je marsikaj, vsekakor pa ne konvencionalna plesalska figura. Raimunda Hogheja odlikujejo estetsko izpiljene, na popoln minimalizem zreducirane koreografije. Mala pojava z očitno telesno deformacijo, na hrbtu ima izrazito grbo, ponuja alternativne načine plesne odrske prezence. Prisluhnite oddaji Oči, da ne vidijo v torek ob polnoči, ki bo tokrat posvečena portretu Raimunda Hogheja. Pripravlja Pia.

>>

Na predbožični večer smo v hostlu Celica prisluhnili zanimivemu predavanju z naslovom – Kako so nastale moderne vrednote? - Zakaj radi moraliziramo? Vendar predavalnice ni preplavil miren in ljubezni poln predbožični duh. Ljubitelji oddaj kot so Ozare in Obzorja duha so ostali razočarani. Govora je bilo namreč o Nietzscheju. Sistematično, a z zdravim pridihom kaotičnosti se je z njegovo mislijo spopadel Uroš Gustinčič.
>>

Big Brother ni televizijska oddaja ali serija, je multimedijski dogodek, ki poteka v živo. V televizijski program je umeščen skozi polurno večerno oddajo, montažo najzanimivejših dogodkov preteklega dneva, ki se odvrti vsak delovni večer ter skozi daljši zabavni oddaji, ki sta na sporedu ob vikendih. V približno treh mesecih, kolikor ta medijski dogodek traja, postanejo večerni televizirani odlomki zakoreninjeni v rutinsko strukturo dneva gledalcev. >>

Ali je zgodovina zgolj konstrukt tistih, ki so na poziciji moči?
Ali po Evropi še danes "vandra" ljudstvo brez zgodovine?
Ali je med temi ljudstvi tudi neko pleme, ki je svoje poimenovanje dobilo šele leta 1971?
Oči zaslepljene od blišča jih ne vidijo, a vendarle so.
Prisluhnite oddaji Oči, da ne vidijo, kjer bomo poskušali spregledati pred zapletenim konstruktom zgodovine ter enim izmed njegovih posledic, ki kot snežna kepa s seboj povleče še mnoge druge: obstoj in zgodovinskost Romov. >>

V torkovi oddaji Oči, da ne vidijo gostimo bolgarsko antropologinjo Evgenio Blagoevo. Pogovarjali se bomo o bolgarski družbi ter izvedeli katere teme trenutno najbolj zanimajo bolgarsko antropologijo. Predstavljena bodo tudi bolj specifična področja avtoričinega dela in raziskovanja: potrošništvo v postsocialistični družbi, bolgarska diaspora sodobnih migrantov, identiteta na področju Balkana ter procesi imenovanja in preimenovanja v bolgarski tradiciji. >>

Če je danes za nekatere le konec še zadnjega torka v septembru, je za mnoge muslimane poseben dan. Tudi v Sloveniji se praznuje bajram, ki simbolizira konec ramadana.
V tokratni oddaji Oči, da ne vidijo o Muslimanih v Sloveniji, o islamu in Slovencih.
Pogovarjali smo se z :
- Nevzetom Poricem, tajnikom Islamske skupnosti v RS
- bivšim slovenskim muftijem Osmanom Đogičem
- Laylo, vodjo ženskega džemata Slovenske muslimanske skupnosti in
-Dženito, aktivno članico Islamske skupnosti v RS.
Klikni za po >>

V tokratni oddaji Oči da ne vidijo bomo spregovorili o enem najbolj obdelanih in čislanih poglavij domače zgodovine umetnosti – slovenskemu impresionizmu. To je čas uresničevanja nacionalne ideje združevanja slovanskih narodov, čas korenitih družbenih in kulturnih sprememb, ko je umetnost z zametki modernizma prešla v neko povsem novo fazo. Znanilci tega na področju današnje Slovenije so postali tako imenovani Slovenski impresionisti, ki so v kasnejših obdobjih s svojimi ključnimi deli pravzaprav ponarodeli >>

Nov zakon o duševnem zdravju ne bo omogočil več pravic osebam z duševno motnjo, kvečjemu jih bo bolj podredil izdelanemu sistemu kapitala, v katerega sta zdravstvo in socialno varstvo že od vsega začetka do vratu pogreznjena. Kdor bo imel srečo, da bo podedoval nekaj denarja in ne bo padel v pogoltne roke društev in zavodov socialnega varstva, bo imel celo nekaj možnosti, da ohrani mirno in dostojanstveno življenje kljub svojim problemom z duševnim zdravjem. >>

Usoda treh ljubljanskih umetniških akademij se je zasidrala v začaran krog. Kljub temu, da Akademija za glasbo (AG), Akademija za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) in Akademija za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) delujejo pod nemogočimi prostorsko-finančnimi pogoji, se realizacija njihove prenove in združitve še zmeraj kaže nekje daleč na obzorju. Poglavitni razlog, da projekt postaja vse bolj utopičen, izvira predvsem v anemičnem odnosu s strani »pravno-formalnih ustanov«. >>

V lanskem letu je v slovenskem prevodu izšlo eno najbolj priljubljenih del v kontekstu teorije sodobne umetnosti oziroma njenega fragmentarnega pregleda, Relacijska estetika in postprodukcija francoskega kuratorja in teoretika Nicolasa Bourriauda, ki je plod dveh zbirk esejev in člankov. Relacijska estetika je kot enotno delo v knjigi izšlo leta 1998 in nemudoma postalo uspešnica v širših krogih sodobne vizualne umetnosti ... >>

Ali ste že slišali za evropski Media program in za Media desk v Sloveniji? Morda je tudi na področju filmske politike Slovenija ena izmed bolj zaprtih držav? Toda zakaj?
O programu Media smo se pogovarjali s:
- Sabino Žakelj, predstavnico Media deska Slovenija
- Ido Weiss, producentko Bela film
- Iztokom Polancem, predstavnikom neodvisnega distributerja Cinemania Group
- Heleno Fantl, predstavnico francoske nacionalne filmske šole La Femis ter
- Gorazdom Norčičem iz produkcijske hiše Qollective. >>

V sredo, 7., in v nedeljo, 11. novembra, se je začel in zaključil 30. Interliber, največji knjižni sejem na Hrvaškem. Žal je politična "žajfnica", ki je popestrila predfestivalsko in obenem predvolilno vzdušje na Hrvaškem, obrnila oko javnosti stran od sejemskega dogajanja. In ko je politike ponekod preveč, udeleženci razprave, ki bodo glavna tema današnje oddaje, trdijo, da jo je na njihovem področju premalo oziroma je ni. Okroglo mizo pod imenom Usoda knjižnih časopisov je organizirala Poljska - država partnerica. V izmenjevanju poljskih in hrvaških izkušenj se je izkazalo, da politiko oziroma kulturno politiko rabijo predvsem Hrvati. Problemi, ki so jih izpostavili hrvaški udeleženci, so tržna usmerjenost knjižnega prostora ter prevlada velikih založniških hiš in komercialne literature. Intervencija kulturne politike je nujna potreba, ki bi lahko omogočila prostor malim založnikom in avtorskim glasovom, ki odstopajo od mainstreama.




>>

Dokumentarec Nikolaja Jeffsa in Andreja Pavlišiča Borili se bomo proti njim: Kriki k razumevanju starega nasilja nove Evrope iz leta 2004 je umetniški filmski eksperiment. Na formalni ravni poskuša razkrinkati hegemonijo spektakla v polju filmskega žanra. Pri čemer jima kot temeljna referenčna točka služi teorija pisatelja in filmskega ustvarjalca Guya Deborda ter njegova knjiga »Družba spektakla«. Debord poskuša kritično ovrednotiti duhovno izpraznjenost modernizacije, ki se vsiljuje v vsa področja javne in zasebne sfere. Zaradi specifičnih potreb ekonomskih sil pri modernizaciji Evrope se po 2. svetovni vojni začne spodbujati izpraznjenost in utilitarno razumevanje posameznika. Vendar moramo razumeti, da v to polje bivši Vzhodni blok ne spada nič manj kot tako imenovani kapitalistični Zahod.

>>

Spoštovani!

Zadnjič smo skupaj, preden zaključimo. V štirih mesecih smo iz, še mlade pomladi, stopili v čas, ko poletne nevihtve že vrtinčijo suho listje po razgretem asfaltu in plešejo divji ples za jesen. Nocoj nam bo Marko povedal, zakaj smo ves ta čas pravzaprav govorili o renesansi in zakaj je pomembno, da presnavljamo njeno edinstveno kulturno in duhovno sporočilo. V soboto, 30. junija, smo Marka Uršiča obiskali na njegovem domu v Kazljah na Krasu. Njegov dom sta hiša in vrt. Vrt je bujen in zelen, v njem najdeš senco. Hiša je stara. V nadstropju ima svoj delovni prostor. Tja se vzpneš po ozkih lesenih stopnicah. Prostor tam zgoraj leži na tleh, a je visok, pod streho.

"Kar je bilo, bo spet; kar se je zgodilo se bo spet zgodilo, nič ni novega pod soncem."

>>

» Ko plešem, plešem; ko spim, spim; in ko se samotno sprehajam po lepem sadovnjaku, tudi če so moje misli zaposlene del časa z daljnimi stvarmi, jih v drugem delu časa pokličem nazaj k sprehodu, k sadovnjaku, k milini te samote, k sebi. «

V tretjem, skoraj zadnjem, delu pogovorov o renesansi, bomo govorili o Michelu de Montaigne-u.

Vabljeni k poslušanju.

>>

20 kilometrov od prestolnice Slovenije, zgolj dobrih deset minut vožnje po avtocesti, se nahaja občina Grosuplje. Grosuplje je mesto, ki se navzven kaže kot ena izmed slovenskih zgodb o uspehu. Iz njega izhaja, in v njem tudi biva, dobršen del slovenske elite. Mesto krasijo nova mondena blokovska naselja imenovana »Sončni dvori«. 200 metrov stran od tega »grosupeljskega ponosa« pa stojita se naselji, imenovani Smrekec I, ter Smrekec II. Ti dve naselji, v katerih živi skoraj 100 ljudi, nimata elektrike. Sredi prvega naselja stoji pipa, edin vir pitne vode. In še ta pozimi zmrzne.

>>

~Spoštovani~

,,,,

Tokrat smo pripravili oddajo o ideji renesanse. Ob 20.00 je na vrsti sprehod skozi misli Marsilia Ficina, Pica della Mirandole, Erazma Rotterdamskega in Thomasa Mora, nakar po polnoči sledi še crescendo o Giordanu Brunu.

Se slišimo ob lepih mislih...

>>

~Spoštovani~

Nocojšnja oddaja bo obravnavala nekaj izsekov renesančne umetnosti. Govorili bomo o Botticelliju, Brunelleschiju, Albertiju, o zlatem rezu in Leonardu, o njegovem stavu - saper vedere, znati videti.

* govor o Leonardu se bo predvajal po polnoči.

>>