|
 Laibache moramo razumeti kot nenehno razvijajoč se organizem. Prav na poudarjanju časovne relativnosti in prepletenostjo med preteklostjo in prihodnostjo temelji njihovo ustvarjanje. Te relativnosti se je v dokumentarcu o povolilni turneji Laibachov po Ameriki poslužil tudi Podgoršek. S kratkim vpogledom v izvor te provokativne skupine želim razjasniti nekatere pomisleke, ki bi se nam ob ogledu dokumentarca morda zastavili. Obenem pa tudi predstaviti, osnovno ideje skupine, ki se je pojavila v zgodnjih osemdesetih.
>>komentarji
 
Prislulhnite improvizacijski radijski igri, ki se bo ustvarjala v živo, na vaš predlog!
Nokturno Teatra И arobov in skritih gostov.
Vsak drugi četrtek opolnoči.
Pokličite in izrecite Besedo, ki bo meso postala!
>>
evav, komentarji
 Od začetka devetdesetih 19. stoletja do svoje smrti leta 1939 je dr. Freud na svojem kavču gostil mnoge najbolj fantastičnih primerkov človeških karakterjev in domišljije. Nikoli ni razložil, zakaj je nekatere izbral za izčrpnejšo obravnavo in javno predstavitev, druge pa oropal gotove slave likov, primerljivih z Shakespearovimi, Sofoklesovimi ali Ibsnovimi junaki. Le pet jih je tistih, katerih slikovite nezavedne pokrajne so v Freudovi režiji in montaži dostopne našemu branju, tokrat drugič v slovenskem jeziku in prvič skupaj.
>>evav, komentarji
 V torek 21.februarja se je v Galeriji Alkatraz na Metelkovi odvila predstavitev knjige Mitje Velikonja z naslovom »Evroza«. Knjigo je pospremila razstava »Creme d'Europe«, ki jo je v sodelovanju z avtorjem knjige pripravila Saša Kerkoš. >>mcolner, komentarji
 V oddaji smo si postregli z nekaterimi statističnimi podatki o letošnjem in preteklih fotografskih natečajih revije Emzin. Na znanstven način smo skušali proučiti, kakšen pristop zahteva želja po čim uspešnejšem udejstvovanju na natečaju. Pa kakšne zanimivosti ter zakonitosti nam razkrivajo nekatere statistične obdelave natečaja Emzin v razponu zadnjih štirih let.
>>pavelk, komentarji
 Petja bo v studiu gostila Anteo Arizanović. Njeno razstavo v Bežigrajski galeriji 2 predstavljajo kot " Izrazito postmodernističen pristop umetnice iz generacije najmlajših slovenskih umetnic".
Maja S. je obiskala galerijo Kapelica in recenzira projekt Williama Linna Wargames. Miha C. se je lotil branja in razglabljanja ob novi številki Likovnih besed. Arterijo še zadnjič urejuje nova urednica RKHV Petja, ki jo bo že v naslednji oddaji odlično nadomestila Maja S. >>vizualka, komentarji
Albujeva nam s posebno senzualnostjo nudi vpogled v intimo etnije, družine, ki počasi razpada, in v intimo mladega dekleta, ki je razpeto zdaj med Kantom in vero, zdaj med tradicijo in sodobnostjo. >>Maja Krajnc, komentarji
"Moški, gledajoč v ekran, je odšel v kuhinjo po drugo pivo. Neodvisnost je nameraval proslaviti temeljito: s hladnim pivom in žensko. Zdaj je bilo deset minut do polnoči. Morala se je sleči. Na ekranu so migljali kazalci. Princ in novi glavni minister sta se sprehodila do velikega zastavnega droga na sredini stadiona."
Zimbabvejska kratka proza prvič, Dan neodvisnosti pisateljice Yvonne Vere, v oddaji Tu pa tam, to nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.
Interpretacija: Ana in Jaka
Prevod: Gabriela Babnik
>>petras, komentarji
Za glasbene kolege Impro I Primoža Čučnika, Tomaža Groma in Ane Pepelnik ni nič inventivnega; če pa na zvočno-besedni performans Impro I pogledamo z literarnega stališča in iz slovenskega zornega kota, se pridevniku inventivno pridružijo še sveže, dobro uspelo, izstopajoče na Čučnikovi pionirski poti.
V kontekstu sodobne slovenske bralne kulture je Impro I dobro uspel - in na žalost nima primere, zato je tudi predstavljen v rubriki RŠ-aplavz. >>petrak, komentarji
Stand-up komedija v Daktariju. Vsi poznamo vsaj Jerryja Springerja, če ne še katerega one-man band komedijanta iz ameriškega prostora. Pri nas pa takšno zabavljanje ni ravno v navadi. Tako greš na pivo, nad glavami se vali cigaretni dim in se sprašuješ, kako se slovenski humor znajde v spontanih in kritičnih variantah. >>nika arhar, komentarji
Artefakt v novi programski shemi!
 Vsako tretjo sredo v mesecu ob 20 h!
Politika, kultura, glazba – vse na enem mestu!
Provokativno, inovativno, zabavno, subtilno, in brez dlake na jeziku!
Začuti nove dimenzije poslušanja radija!
The Honored Guests (po zaporedju):
Drill Instructor, Adolph Hitler, Last Poets, Malcom X, Tuxedomoon, Lenjin, Staljin, Ronald Reagan, Harry S. Truman, Marilyn Monroe, John F. Kennedy, Nea  l Armstrong, Bush Jr., Slobodan Milošević, Josip Broz Tito, Bruce Lee, John Wayne, Muhamed Ali, Ezra Pound, The Residents, Charles Manson, Taxy Driver, Dirty Harry, Ministry, Bojan Anđelković
V sredo, 15. februarja, odpri svoja ušesa ob 20 h!
ARTEFAKT marketing
>>Bojan Anđelković, komentarji
Študentska založba iz Ljubljane je v okviru Festivala zgodbe – Fabula povabila v četrtek, 9. februarja, v knjigarno Konzorcij na okroglo mizo Jeziki mesta.
V vabilu so nakazali, da nas bo zanimalo, kako se mesto odraža v sodobni slovenski literaturi. Glede na to, da je okrogla miza v okviru Fabule, je razumljivo, da je voditeljica okrogle mize na pogovor o oznaki »urbana literatura«, ki naj bi ga literarna kritika v zadnjem času vse pogosteje uporabljala, povabila sogovornike s sveta proze.
Kaj sploh je urbana literatura? Kaj imamo v mislih, ko literaturo označimo za urbano? Ali je ta termin le oznaka za cajtgajst?
Kljub številnim sogovornikom je okrogla miza obrodila revnejše rezultate od pričakovanj. >>petrak, komentarji
V tokratni oddaji, ki se je prestavila na 14. uro, se bomo, tako kot vedno, posvetili ženskim svetovom.
Na eni strani svetovom, ki se pojavljajo v življenju ženske znotraj novodobne potrošniške družbe ter njenemu odnosu do sponzorstva oz. zastonjske prostitucije. O vseh teh segmentih, ki jih je vnesla v svojo aktualno razstavo, bo govorila vizualna umetnica Antea Arizanović.
Na drugi strani pa svetovi feministične ameriške znanstvene fantastike in znotraj njih koncept interseksualnosti kot upor proti vsiljeni heteroseksualnosti - o tej temi pa bo spregovorila Tea Hvala.
Bodi to dovolj, a ne vse ... (več si preberite na naslednji strani)
Če vas prevzema radovednost, vabljene in vabljeni k poslušanju!
Opozarjamo pa vas tudi, da če niste z ljubljanskega območja, lahko oddaji prisluhnete tudi preko interneta. >>JasminaJ, komentarji
 Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je Nataša Skušek v ljubljanski galeriji P74 odprla samostojno razstavo z naslovom Mamica, dojilja, žena, negovalka. Medtem, ko je širna Slovenija neprizadeto zrla v televizijske sprejemnike in se spraševala, ali bodo naslednje leto resnično modernizirali dolgočasno proslavo, so si obiskovalci v Šentvidu zastavljali povsem drugačna vprašanja.
>>vizualka, komentarji
Trije večeri krat trije pesniki krat trinajst let je natančno liho število sto sedemnajst pesnikov, kolikor znaša bera med ljudmi že dobro poznanega pesniškega festivala.
»Začenjam verjeti, da pesem ne more nastati iz sedanjosti. / Njo preprosto zapišejo naši spomini / na nek dogodek, ki se je zgodil, ko nismo / niti slutili, da je takrat nastajala poezija.« (Pavle Goranović, prevod: Tone Škrjanec) >>petrak, komentarji
Obiski družinskih prijateljev so ritualna početja. Narezek, potica ob čaju ter izmenjava komplimentov se pogosto zaključijo z neprijetno aktivnostjo – ogledom posnetkov s poletnih dopustov. Zbrani se hitro razdelijo na zdolgočasene goste in raznežene domače, ki zadovoljno introspektirajo sleherni prizor svojih otrok. Gibljive ali statične, slike očitno dokumentirajo nekaj, kar ima pomen le za tistega, ki jih je posnel. Lahko bi rekli, da so del njegovega očesa in kot take izraz njegovega pogleda na svet. Potrjujejo obstoj soljudi, ki definirajo prostor, znotraj katerega se upravljalec snemalnega aparata samozavestno giblje. Za stranskega opazovalca so nezanimivi, ker ne zadevajo njegove bivanjske sfere. >>Iva Kosmos, komentarji
 Arterija se po dveh letih seli: PO NOVEM JE NA SPOREDU VSAKO DRUGO IN ČETRTO SREDO V MESECU, VSAKIČ OB 20.00. S prvim marcem se bo zamenjala tudi urednica oddaja. Petjo bo nadomestila MAJA SMREKAR. Arteriji se torej obetajo novi časi. Tokrat pa prvič v sredo zvečer:
Maja ponuja recenzijo razstave Drugačna stanja Elene Fajt v galeriji Alkatraz. Miha C. recenzira razstavo Spreminjevalec Jake Železnikarja na Prušnikovi. >>vizualka, komentarji
Janez Pipan, ravnatelj Drame je izrazil prepričanje, da je današnji čas lačen velikih zgodb. Po njegovem mnenju hlepimo po tistih univerzalnih zgodbah, katere so se v postmoderni umaknile fragmentarnim, posebnim pripovedim. Poleg tega so v omenjenem gledališču v zadnjem času očitno zelo popularne romaneskne dramatizacije. Samo v letošnji sezoni omenjenega gledališča smo bili priča uprizoritvam Bartolovega Alamuta, Skubičevega Fužinskega bluza in romana Katarina, pav in jezuit Draga Jančarja, lani pa so najbolj izstopali Bratje Karamazovi Dostojevskega. >>nika arhar, komentarji
Zadnjega januarja ob štirih popoldne smo v prostorih Male drame pričali razgovoru o dramatizacijah v slovenskem gledališkem prostoru. Pogovor je v okviru Fabule moderiral Mitja Čander, prisostvovali pa so še Janez Pipan ravnatelj ljubljanske drame, režiserja Dušan Jovanović in Mile Korun, dramatičarka Ana Lasić, pisatelj Andrej Skubic in gledališki kritik Peter Kolšek. >>Nika Leskovšek, komentarji
Kar je podvojeno, je resnično. Kot igra v igri, kot sanje v sanjah. Če sanjamo, da sanjamo, potem so te druge/notranje sanje metafizično ˝resnične˝. Kaj pa vse tisto vmes – med realnim, resničnim in utopijo? Kje in kaj je sploh tista ozka in zabrisana meja, ki svojo ločenost ves čas prestavlja in z njo variira na tisoč in en način? Zgolj ščepec vprašanj, ki jih je udeleženec tokratnega predavanja lahko (ne)hote odnesel s seboj.
>>Zala Dobovšek, komentarji
V torek zvečer se je v Gromki odvijal večer poezije pesnika Bojana Andjelkoviča, z gostom Miklavžem Komeljem ter prikazom kratkega filma Aleksandre Čalić – Keke in Jane Prepeluh in video del beograjskega umetnika Agana Papića. V intimnem vzdušju se je najprej odvrtel Kekin in Janin kratki film z naslovom Pank nije mrtav Kennedy, nato pa se je večer nadaljeval v slogu nekakšnega performansa, ki je potekal kot preplet gibljivih slik videa in poezije, ki sta jo, menjajoč se, interpretirala Bojan in Miklavž. >>Maja Smrekar, komentarji
Korak stran od Mladinskega gledališča, takorekoč na domačem dovozu, mimo napol razpadajočih objektov v prenovljeno Staro pošto. Domače in hkrati tuje, staro, a v posodobljeni verziji. Navidezno nezdružljiva pa tudi nerazdružljiva nasprotja, ki so se tekom dogodkov le še stopnjevala. Vsekakor pa izvrstna uvertura v misterioznost, okrutnost in bizarnost izganjanja čarovnic. Da, prav to smo namreč nadaljnji dve uri v družbi četrtega letnika AGRFT in skozi režijski pogled Jureta Novaka tudi počeli. Iskali in izganjali hudiča iz vseh prisotnih teles. >>Nika Leskovšek, komentarji
Tokratni Artefakt smo iskoristili za osebno promocijo: govorili smo o literarno vizualnem hepeningu NOTARNJI EMIGRANTJE, ki se bo zgodil v torek, 31. januarja ob 21:30 v klubu Gromka na Metelkovi:
1. PESNIKI:
- Bojan Andjelković (Beograd) 
- Dr. Miklavz Komelj (Ljubljana)
2. VIDEO DELA:
- Dr.Agan Papić (Beograd)
3. KRATKI AMATERSKI FILM: Pank nije mrtav Kenedi
- Dr. Keka Čalič (Fužine)
- Jana Prepeluh (Šiška)
Poglej več. >>Bojan Anđelković, komentarji
Arterija brezplačno ponuja:  Zadnji skok v projekt Oscilacije – trideset dni zvoka v Moderni galeriji.
Obisk Equrne in ra zstava dveh umetnic: Amalie Perez Molek, slikarke argentinskega porekla in slovenske slikarke Barbare Kastelec S tiskovne konference bosta v Arterijo skušali prinoreti Polonca Lovšin in Urška Jurman. Prvi boste izvedeli, kaj se skriva za platnicami novoizdane Maskine knjige z naslovom Ready to Change. >>vizualka, komentarji
Tokrat bo oddaja Sektor Ž na sporedu izjemoma tretjo soboto v mesecu.
Obelodanili bomo, ali je Drobničevo ministrstvo objavilo razpis za otvoritev novega Centra za pomoč žrtvam trgovine z ljudmi. Razpis so obljubili za mesec januar. Kmalu bo februar. Kaj pa potem?
Obrnili pa smo se tudi na Karitas, ki je pred časom napovedal, da bo skušal na svoja ramena prevzeti dejavnost pomoči žrtvam trgovine z ljudmi.
Preleteli bomo življenje in delo dr. Angele Piskernik, prve slovenske naravovarstvenice, ki je med drugim tudi "mati" Triglavskega narodnega parka.
Na koncu pa se bomo pogovarjali še z Zdenko Kristan, avtorico knjige "Materinski mit: kultura, psihoanaliza, spolna razlika".
>>JasminaJ, komentarji
V torek, 17. januarja je v ljubljanski galeriji Kapelica, kopica nadebudnih obiskovalcev v roke prisrčnega robota polagala bankovce in kovance. Čudo tehnologije, ki bo na ogled do 3. februarja, je sestavljeno iz odpadnih materialov sodobne tehnologije. Avtor - kipar Sašo Sedlaček je zbral stare tri-osem-šestke, črnobeli zaslon, nekaj žic in dva delujoča cd playerja in jih sestavil v prisrčnega robota. >>vizualka, komentarji
Tokrat bo oddaja izjemoma en teden prej kot ponavadi, torej v soboto, 14.1. ob 17h
Na januarskem jedilniku vam bomo najprej ponudili 'novičke' iz LGBT sveta, nato v rubriki 'Akcija-reakcija' pregled naših LGBT literarnih založb (Vizibilija in Lambda); intervjujema z odgovornima urednikoma teh dveh založb bo sledila recenzija pravkar izdane knjige Nataše Sukič: Desperadosi in nomadi (Vizibilija). 'Komentar' pa bo namenjen naključnim izjavam folka, ki ga bomo povprašali po poznavanju lezbične in gejevske literature. 'Kruzing po sceni' pa vas bo povabil na prihajajoče LGBT dogodke. Glasbo bo tokrat prispevala Tea. Hvala! >>Vesna Vravnik, komentarji
 Poslušalstvu se obeta drugi del poročanja in razmisleka ob projektu Oscilacije, ki ga je pod drobnogled vzela Maja.
Sledile bodo novice iz tujine, natančneje recenzija velike razstave o Dadi, ki sta si jo Selman in Katarina ogledala v Parizu. V teh mrzlih dneh pa se je v ŠKUC-u očem ponudila razstava Pogledi. Gre za pogled na sceno madžarske sodobne umetnosti, ki jo je za ŠKUC pripravila Alenka Gregorič. Z njo se bo v studiu pogovarjala Petja. >>vizualka, komentarji
˝Dva igralca, ki (se) dvoumno igrata, v spremstvu leteče hrane in posvečenega kadila˝ V koprodukciji E.P.I. Centra in Mestnega gledališča ljubljanskega so na Mali sceni 6. januarja premierno uprizorili Kvartet Heinerja Müllerja. Radikalen, nenavaden in časovno izjemno tranziten dramski tekst znamenitega nemškega dramatika je režiral Sebastijan Horvat. Kvartet in Horvatov režijski pristop sta uspešno poskrbela za nastanek postdramske sfere. In ta v svojem enormnem in veličastnem volumnu nemalokrat poskrbi, da se gledališki jezik demonsko spreobrne, razdrobi in preobleče. Medtem ko gledalec ostaja v mrežah nejasnosti gol. >>Zala Dobovšek, komentarji
 V Fotki ste lahko prisluhnili Goranu Bertoku, kontorverznemu slovenskemu fotografu, čigar razstava je na ogled v Galeriji Kapelica. >>pavelk, komentarji
| 
