Poslušali bomo Raoula Schrotta, ki je 30. novembra 2004 nastopil v Kud-u Franceta Prešerna na predstavitvi Mlade sodobne nemške poezije. Revija Literatura je kot organizatorica izdala tudi posebno edicijo, v kateri so predstavljeni trije nemški pesniki (Daniel Falb, Monika Rinck, Raoul Schrott) z izborom pesmi v originalu in prevodu ter sodobna nemška pesniška scena.
V današnji oddaji bomo slišali dve pesmi Raoula Schrotta, O vzvišenem I in Zgodovina pisave IV. Slovenske prevode je pripravila in prebrala Amalija Maček. >>
petrak, komentarji
Po poletnem premoru se Sektor Ž vrača z vso svojo feministično silovitostjo. 
Marjan Strojan nam je znan predvsem kot izvrsten prevajalec iz angleškega jezika. Prav on je zaslužen za to, da imamo v slovenščini odličen prevod Miltonovega »Izgubljenega raja«, ki poleg vsebinske kompleksnosti ohranja tudi neverjetno zvočnost blank verza tega epa. Po njegovi zaslugi imamo tudi »Antologijo angleške poezije«, »Canterburyjske zgodbe« in še marsikateri drugi sad angleške književnosti priložnost brati v slovenskem jeziku. Manj znano pa je, da je Marjan Strojan poleg svojega prevajalskega dela tudi pesnik. Po z Veronikino nagrado ovenčani zbirki »Parniki v dežju« se nam letos predstavlja z zbirko »Pokrajine s senco«. 
Mogoče se vam je v zadnjem času zgodilo, da ste se odpravili na navidezno nenevaren kozarček pijače, pristali pa na sredi razburkanega oceana, z vseh strani obdani s kopico sotrpinov, ki so čas ubijali z mislijo, da »nikoli nisi do konca oplel, dokler imaš dobro zgodbo in nekoga, da mu jo poveš.« Če vam je štorija znana, potem verjetno tudi veste, da je govora o Devetnajstotem, ki v zadnjih dnevih še posebej pospešeno pluje po ljubljanskih kafičih. Če še vedno ne veste, za kaj gre, potem prisluhnite zgodbi. 
Znotraj Art_Area - e se bomo tokrat posvetili dogodku HAIP 06 - multimedijskem festivalu odprtih tehnologij, ki se je skoraj ves prejšnji teden odvijal v Kiberpipi na Kersnikovi 4 v Ljubljani. Obiskovala sva ga Maja in Miha. V četrtek, 19. oktobra, se je ob 20. uri v Mali galeriji odprla razstava skupine Irwin z naslovom »Svoji k svojim«. Slabo uro pred tem pa je bila na istem mestu predstavljena tudi prva slovenska monografija iste skupine z naslovom IRWIN RETROPRINCIP, ki jo je izdala založba Mladinska knjiga in se bo na knjižnih policah znašla v naslednjem mesecu. Več o tem bomo izvedeli od Petje. 
Najprej skočimo na platno. Film Odgrobadogroba je na mednarodnem filmskem festivalu TOFFI na Poljskem prejel novi priznanji: posebno nagrado strokovne žirije in nagrado Zygmund Kalužynski, ki jo namenijo režiserju filma za izbrani, izjemni prispevek k filmski umetnosti. Festivalska žirija se je odločila za Cvitkovičevo sceno pogreba v avtomobilu. Omenjeni nagradi sta že 20. in 21. priznanje za film Odgrobadogroba. Ta in prihodnji mesec bo film prikazan še na festivalih na Nizozemskem, v Nemčiji, na Japonskem in v Indiji.
Poljski režiser Kieslowski je slovenski publiki najbolj znan po filmu Dvojno Veronikino življenje, Treh barvah: Modri, Beli in Rdeči ter po filmskem ciklusu Dekalog,v katerem se poigrava z desetimi božjimi zapovedmi. Retrospektiva njegovih filmov, ki je doživela otvoritev 7. oktobra in je trajala do 20. oktobra, pa je poleg omenjenih filmov predvajala tudi kratke filme iz režiserjevega študijskega obdobja.
Evropski bienale sodobne umetnosti, Manifesta 6, eden najpomembnejših art dogodkov na evropskem koledarju umetniškega dogajanja, naj bi se letos odvijal v Ciprskem glavnem mestu, Nikoziji. Pa se ne bo. Dogodek, kakršnega Nicosia še ni in kot kaže tudi še nekaj časa ne bo gostila, je bil zaradi političnih trenj med grškim in okupiranim - turškim delom otoka, odpovedan. 
Najprej k slovenski literaturi na domačih tleh. V Kulturnem domu v Slovenj Gradcu se je s podelitvijo nagrad sklenil letošnji Festival mlade literature Urška. Na prireditvi z naslovom »Nikoli nočem izgubiti tega vrta« so festivalsko nagrado podelili študentki Nataši Kramberger za kratko prozo. Kot je povedala urednica revije »Mentor« Dragica Breskvar, že dolgo časa niso nagradili tako kakovostne pisave. Podelili so tudi nagrado za najboljšo samozaložniško knjigo, ki je pripadla Daniju Rajhu za zbirko v slovenskogoriškem narečju z naslovom »Kloputec kleple prejk bregače«. 
Beneški arhitekturni bienale je letos svoja vrata odprl že desetič in tako na zadnji avgustovski dan javnost presenetil s svojo glavno temo. Prvič se bienale osredotoča na globalno problematiko urbanizacije in arhitekture v povezavi z izrazito socialnimi tematikami. Končno, bi lahko rekli, saj polovica prebivalstva živi v mestih in od tega polovica v barakah, greznicah, strahu pred kriminalom in boleznimi. 
»Fej!« je suho izdavila Kokoška. »K vragu!«
Ob omembi Finske se čez možganski zaslon menda najprej zakotali misel o savni. Pa sever, sneg in mraz ter nenavadno tuje zveneč jezik. V treh - ne tako naključno izbranih filmih s Tedna sodobnega filma v Cankarjevem domu, ki je potekal med 12. in 18. oktobrom, najdemo od naštetega predvsem finščino. Ki je prevajalcem očitno delala precejšnje probleme, saj je vsem trem filmom skupno to, da so bili prevodi rahlo šepavi. Razen finščine pa lahko v preseku vseh treh filmov najdemo ujetega še finca z imenom Matti. 
Oktober je mesec, ko se začenja nova gledališka sezona in ko smo ljubitelji teatra v prijetnem pričakovanju novih gledaliških stvaritev. Najsi bo to v Ljubljani ali pa tu v Beogradu, tiha radost pričakovanja je vedno znova prisotna. 
Film, film, film, ... Delavsko-punkerska univerza uvaja prvi filmski krožek. Udeleženci bodo 
Dva študenta Pedagoške fakultete v Ljubljani, Jure Zorič in Iztok Holc, se s svojim projektom Blodnjak 2006 predstavljata v Kurilnici Doma kulture v Kamniku. Projekt je nastal v okviru razstave Sublimno v kiparstvu, vendar zaradi domnevne tehnične neustreznosti ni bil razstavljen v prostorih ljubljanskega Magistrata. Inštalacija, ki je bila po krivem spregledana, predstavlja inovativno geometrijsko strukturo železnega ogrodja, ki je sestavljeno iz rabljenih šolskih stolov. 
SREDSTVA MINISTRSTVA V PROGRAMSKEM RAZPISU 2007-2009 SE DELIJO TAKOLE: 
V Škucu si lahko ta čas ogledate multimedijsko razstavo švicarske umetniške skupine Knowbotic Research. Ta je že od svojega nastanka leta 1991 znana po svojih naprednih medmrežnih in medijskih projektih. V njih zelo strokovno, a tudi praktično raziskuje povezavo med informacijo, vmesnikom in medmrežnim delovanjem. Zadnji projekti skupine pa se bolj posvečajo umetniški medijski praksi z namenom odkrivanja primerne oblike intervencij v javni sferi ter transkodiranja ustaljenih družbeno - političnih praks.
V tokratnih kulturnih novicah o tem, kako naši različni odrski ustvarjalci vandrajo po tujih festivalih - od Bolivije, do Srbije pa nazaj do New Yorka, Los Angelesa in San Diega. 
Gozdni duh je roman bosanskega pisatelja Gorana Samardžiča, ki se večino časa dogaja na urbani podlagi iz betona in asvalta. Izšel je pri Beletrini in predstavlja prvo Samardžičevo delo prevedeno v slovenščino. Roman Gozdni duh nas postavi v avtobigrafsko obarvano zgodbo razpeto med Beograd in vojno Sarajevo. Lakonska pripoved, kot roman podnaslovi Samardžič, je minimalistična zgodba o posamezniku na razpokanih robovih neke zgodovine, družbe in etike. Gre za prvoosebno pripoved Koste ujetega v mnogokotnik odnosov: med beograjsko ulično družbo, nacionalno mešano družino in dvojčka Dijano ter Daniela. 
Kolikor nam postmoderni teoretiki dokazujejo, da je sodobni svet razdrobljen in razpuščen, toliko se sodobni človek obrača k kolektivnim vezem in išče v njih temeljno orientacijo, prilagojeno interpretirano aktualnemu času in človeku. Že letošnji Ex-ponto nam je nedavno dokazoval, da miti nikoli ne izgubijo na pomembnosti, prejšnji teden pa je osrednja nacionalna gledališka hiša, Drama, predstavila uprizoritev dramskega teksta Iva Svetine, Ojdip v Korintu.
Jugoslav Vlahović, leta 1949 v Beogradu rojeni umetnik, predvsem ilustrator in karikaturist, je neutrudljiv zarisovalec družbenih sprememb, dogodkov, ljudi. Njegove družbeno angažirane risbe, ilustracije in karikature zadenejo žebljič na glavico direktno. Njegovi risarski spretnosti prav gotovo ni kaj očitati; nenazadnje nam to potrjuje tudi, da je na likovnem prizorišču že štirideset let – z začetkom v študentskem letu 1968. 
Petjo je na letošnjem festivalu Mesto žensk zanimala srbska umetnica Sanja Iveković, ki je v svoji karieri polje umetnosti uporabila za odpiranje mnogih problematičnih in zamolčanih diskurzov. Miha je tokrat, kakor sam pravi, sestavil tekst, ki v bistvu niti ni recenzija razstave v Velenju, ampak malce širše zastavljena problematika zgodovinjenja in pisanja o sodobni umetnosti ter s tem povezanih nezadovoljivih preglednih razstav. Naslovil ga je "Figura v začetku stoletja in pavšalni poskusi zgodovinjenja umetnosti". Jaz pa razmišljam o analogni robotiki in dobi strojev, znotraj katerih skozi medsebojno soodvisnost človeka in tehnologije prihaja do vsepogostejše menjave vlog med hlapcem in gospodarjem. Tovrstna razmišljanja so se mi porodila na obisku v galeriji Kapelica, kjer je prejšnji teden potekala interaktivna razstava analognih strojev – kipov avtorja Kala Spelleticha. 