|
 Brezciljno blodenje po labirintu, še ena od neštetih alternativ konvencionalnemu gledališču ali gledališki jezik prihodnosti? Senzorialno gledališče z radikalnimi dramaturškimi tehnikami in hitro popularizacijo predstavlja nov gledališki fenomen, ki kljub pomanjkanju metodoloških temeljev definira nov gledališki žanr .
>>Pina, komentarji
V tokratni prvonovembrski oddaji prebiramo Freudov spis O minevanju v lastnem prevodu, govorimo pa tudi o čustvovanju, ki te dni preveva svetovno krščansko občestvo; o žalovanju in melanholiji.
V rubriki Kuharski in psihoanalitski nasveti pa pripravljamo Martinovo raco z vsem, kar sodi zraven. Kliknite za recept! >>Berta Pappenheim, komentarji
 Najprej čestitke slovenskim evangeličanom ob jutrišnjem prazniku.
Takoj zatem pa v deželo, v kateri so v nekem filmu jedli pršut in česen. V petek pa se je v njej zaključil 27. mednarodni filmski festival Mostra de Valencia. Veliko zmagoslavje je v Španiji dosegel slovenski celovečerni film Delo osvobaja režiserja in scenarista Damjana Kozoleta. Nagrajen je bil z najvišjo festivalsko nagrado, zlato palmo, Kozole pa je prejel tudi nagrado za najboljšega režiserja. >>JasminaJ, komentarji
 Dvestočlanska zasedba nastopajočih, združene moči slovenskih operno-baletnih sil in slovito koreografsko ime, ki podpisuje predstavo, so Arhitekturi tišine, aktualnemu avtorskemu projektu Edwarda Cluga, nemudoma pripeli zveneč naziv plesno-glasbenega spektakla leta. >>Pina, komentarji
Hei kaikkille! No mitä kuuluu? Toivottavasti hyvää! Teritorij teatra on tässä taas! Tänä sunnuntaina olemme keskustelemassa suomalaisesta teatterista. Suomi on todella taikamaa; teatterikin on mielenkiintoinen siellä. Tervetuloa! Avgusta 2006 je v Helsinkih, glavnem mestu lepe gozdnate države Finske, potekala konferenca IFRT/FIRT, International Federation for Theatre Research. Avtorica oddaje se je le te konference udeležila kot študentka. Obenem je imela tudi priložnost spoznati nekaj značilnosti sodobnega finskega gledališča v širšem pomenu besede. >>Martina Šiler, komentarji
Poslušali bomo drugi del oddaje o pesniku Raoulu Schrottu, ki je 30. novembra 2004 nastopil v Kud-u Franceta Prešerna na predstavitvi Mlade sodobne nemške poezije (v organizaciji LUD-a Literatura). Slišali bomo dve pesmi: V svetem XVI in Divji tedni I. Slovenske prevode je pripravila in prebrala Amalija Maček. >>petrak, komentarji
Poslušali bomo Raoula Schrotta, ki je 30. novembra 2004 nastopil v Kud-u Franceta Prešerna na predstavitvi Mlade sodobne nemške poezije. Revija Literatura je kot organizatorica izdala tudi posebno edicijo, v kateri so predstavljeni trije nemški pesniki (Daniel Falb, Monika Rinck, Raoul Schrott) z izborom pesmi v originalu in prevodu ter sodobna nemška pesniška scena.
V današnji oddaji bomo slišali dve pesmi Raoula Schrotta, O vzvišenem I in Zgodovina pisave IV. Slovenske prevode je pripravila in prebrala Amalija Maček. >>petrak, komentarji
 Po poletnem premoru se Sektor Ž vrača z vso svojo feministično silovitostjo.
V studiu se bo, med svojim šoferskim vandranjem po Sloveniji, oglasila Alexandra Filiatreau. S svojim avtomobilom, ki sliši na ime Taxi Alaksi, že od začetka oktobra ponuja zastonj prevoz po vsej Sloveniji. Pod pogojem, da se z njo pogovarjate v slovenščini - še bolje je, če ste kar domačni in jo udrihnete po narečno. Saj gre pri tej zastonjski vožnji za projekt, preko katerega se želi Filiatreu spoznati s slovenskimi ljudmi, njihovim razmišljanjem in dialektom. Med vožnjo pa vas snema s tremi kamerami. Pripravljen pa je tudi intervju z Ano Jereb, ki bo pojasnila, kako je potekala poletna šola Mladi v boju proti spolni diskriminaciji. Kakšni so bili zaključki in kakšni so načrti za naprej. >>JasminaJ, komentarji
 Marjan Strojan nam je znan predvsem kot izvrsten prevajalec iz angleškega jezika. Prav on je zaslužen za to, da imamo v slovenščini odličen prevod Miltonovega »Izgubljenega raja«, ki poleg vsebinske kompleksnosti ohranja tudi neverjetno zvočnost blank verza tega epa. Po njegovi zaslugi imamo tudi »Antologijo angleške poezije«, »Canterburyjske zgodbe« in še marsikateri drugi sad angleške književnosti priložnost brati v slovenskem jeziku. Manj znano pa je, da je Marjan Strojan poleg svojega prevajalskega dela tudi pesnik. Po z Veronikino nagrado ovenčani zbirki »Parniki v dežju« se nam letos predstavlja z zbirko »Pokrajine s senco«.
>>Julija_sa, komentarji
 Mogoče se vam je v zadnjem času zgodilo, da ste se odpravili na navidezno nenevaren kozarček pijače, pristali pa na sredi razburkanega oceana, z vseh strani obdani s kopico sotrpinov, ki so čas ubijali z mislijo, da »nikoli nisi do konca oplel, dokler imaš dobro zgodbo in nekoga, da mu jo poveš.« Če vam je štorija znana, potem verjetno tudi veste, da je govora o Devetnajstotem, ki v zadnjih dnevih še posebej pospešeno pluje po ljubljanskih kafičih. Če še vedno ne veste, za kaj gre, potem prisluhnite zgodbi.
>>Nika Leskovšek, komentarji
 »Pišem v čudnem jeziku.
[...] Jezik neznatnega naroda,
jezik dežele, ki je ni moč videti na zemljevidu,
nikoli ni stopil na dvorne vrtove
niti na marmor vladnih stavb;
v štirih stoletjih ni dal več kot stotino knjig:
prvo leta 1545; najpomembnejšo leta 1643;
Novo zavezo, kalvinistično, leta 1571;
Biblijo v celoti, katoliško, tam okrog leta 1860.
Sen je bil dolg, knjižnica bore majhna.
A v dvajsetem stoletju se jež prebudi.«
Bernardo Atxaga
>>petrak, komentarji
 Znotraj Art_Area - e se bomo tokrat posvetili dogodku HAIP 06 - multimedijskem festivalu odprtih tehnologij, ki se je skoraj ves prejšnji teden odvijal v Kiberpipi na Kersnikovi 4 v Ljubljani. Obiskovala sva ga Maja in Miha. V četrtek, 19. oktobra, se je ob 20. uri v Mali galeriji odprla razstava skupine Irwin z naslovom »Svoji k svojim«. Slabo uro pred tem pa je bila na istem mestu predstavljena tudi prva slovenska monografija iste skupine z naslovom IRWIN RETROPRINCIP, ki jo je izdala založba Mladinska knjiga in se bo na knjižnih policah znašla v naslednjem mesecu. Več o tem bomo izvedeli od Petje. >>Maja Smrekar, komentarji
 Najprej skočimo na platno. Film Odgrobadogroba je na mednarodnem filmskem festivalu TOFFI na Poljskem prejel novi priznanji: posebno nagrado strokovne žirije in nagrado Zygmund Kalužynski, ki jo namenijo režiserju filma za izbrani, izjemni prispevek k filmski umetnosti. Festivalska žirija se je odločila za Cvitkovičevo sceno pogreba v avtomobilu. Omenjeni nagradi sta že 20. in 21. priznanje za film Odgrobadogroba. Ta in prihodnji mesec bo film prikazan še na festivalih na Nizozemskem, v Nemčiji, na Japonskem in v Indiji.
>>JasminaJ, komentarji
 Poljski režiser Kieslowski je slovenski publiki najbolj znan po filmu Dvojno Veronikino življenje, Treh barvah: Modri, Beli in Rdeči ter po filmskem ciklusu Dekalog,v katerem se poigrava z desetimi božjimi zapovedmi. Retrospektiva njegovih filmov, ki je doživela otvoritev 7. oktobra in je trajala do 20. oktobra, pa je poleg omenjenih filmov predvajala tudi kratke filme iz režiserjevega študijskega obdobja.
>>Miša G, komentarji
 Evropski bienale sodobne umetnosti, Manifesta 6, eden najpomembnejših art dogodkov na evropskem koledarju umetniškega dogajanja, naj bi se letos odvijal v Ciprskem glavnem mestu, Nikoziji. Pa se ne bo. Dogodek, kakršnega Nicosia še ni in kot kaže tudi še nekaj časa ne bo gostila, je bil zaradi političnih trenj med grškim in okupiranim - turškim delom otoka, odpovedan.
>>nina_sl, komentarji
 Najprej k slovenski literaturi na domačih tleh. V Kulturnem domu v Slovenj Gradcu se je s podelitvijo nagrad sklenil letošnji Festival mlade literature Urška. Na prireditvi z naslovom »Nikoli nočem izgubiti tega vrta« so festivalsko nagrado podelili študentki Nataši Kramberger za kratko prozo. Kot je povedala urednica revije »Mentor« Dragica Breskvar, že dolgo časa niso nagradili tako kakovostne pisave. Podelili so tudi nagrado za najboljšo samozaložniško knjigo, ki je pripadla Daniju Rajhu za zbirko v slovenskogoriškem narečju z naslovom »Kloputec kleple prejk bregače«.
>>JasminaJ, komentarji
 Beneški arhitekturni bienale je letos svoja vrata odprl že desetič in tako na zadnji avgustovski dan javnost presenetil s svojo glavno temo. Prvič se bienale osredotoča na globalno problematiko urbanizacije in arhitekture v povezavi z izrazito socialnimi tematikami. Končno, bi lahko rekli, saj polovica prebivalstva živi v mestih in od tega polovica v barakah, greznicah, strahu pred kriminalom in boleznimi.
>>leja, komentarji
 »Fej!« je suho izdavila Kokoška. »K vragu!«
»Prav zraven ceste,« se je radostno spomnila Miš, »je majhna mlaka. Res je že malo gnila…«
»Še hujšega si zasluži! Vodi nas!« je zakričala Kokoš.
»Osebno si želim samo to« je že v letu izjavil Vran, »da bi mu lahko pljunil v obraz.«
»Ja! Iz principa!« je zadihana prikimavala Kokoš. »Prav iz principa-cipa-cipa!« pri tem je raztreseno zakrožila, skoraj zavila s poti, vendar ji je do mlake vseeno uspelo priti.
Ruska kratka proza drugič, dve basni ruske pisateljice Marine Višnevecke, v oddaji Tu pa tam v nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.
Interpretacija: Katja, Tjaša in Matija
Prevod: Andreja Kalc
Spremna beseda: Andreja Kalc
>>kristinas, komentarji
Gerhard Falkner se je rodil leta 1951 na Bavarskem. Leta 1981 je izšla njegova prva pesniška zbirka. Falknerjev vstop je po mnenju poznavalcev pomenil za nemški literarni prostor nekaj takega kot za slovenskega Šalamunova pesniška iniciacija.
Posnetek je bil narejen v dvorani KUD-a France Prešeren, kjer je bila 30. novembra 2004 predstavitev Mlade sodobne nemške poezije v organizaciji Literarno-umetniškega društva Literatura. Avtor slovenskih prevodov, ki so izšli v Dialogih, je Aleš Šteger. >>petrak, komentarji
Poslušali bomo nemškega pesnika Gerharda Falknerja. Posnetek je bil narejen v dvorani KUD-a France Prešeren, kjer je bila 30. novembra 2004 predstavitev Mlade sodobne nemške poezije v organizaciji Literarno-umetniškega društva Literatura. Avtor slovenskih prevodov, ki so izšli v Dialogih, je Aleš Šteger.
>>petrak, komentarji
 Ob omembi Finske se čez možganski zaslon menda najprej zakotali misel o savni. Pa sever, sneg in mraz ter nenavadno tuje zveneč jezik. V treh - ne tako naključno izbranih filmih s Tedna sodobnega filma v Cankarjevem domu, ki je potekal med 12. in 18. oktobrom, najdemo od naštetega predvsem finščino. Ki je prevajalcem očitno delala precejšnje probleme, saj je vsem trem filmom skupno to, da so bili prevodi rahlo šepavi. Razen finščine pa lahko v preseku vseh treh filmov najdemo ujetega še finca z imenom Matti.
>>taja topol, komentarji
 Oktober je mesec, ko se začenja nova gledališka sezona in ko smo ljubitelji teatra v prijetnem pričakovanju novih gledaliških stvaritev. Najsi bo to v Ljubljani ali pa tu v Beogradu, tiha radost pričakovanja je vedno znova prisotna.
Nova sezona na odrih Jugoslovenskog Dramskog Pozorišta se je začela z delom pokojnega avstrijskega pisatelja Thomasa Bernharda in sicer z njegovo dramo ’Pred penzijo’. Moje veselje je bilo še toliko večje, saj je Bernhard eden meni najljubših pisateljev in njegova knjiga ’Sečnja’ v odličnem slovenskem prevodu, je moja mala biblija sodobne književnosti. >>Nebojša I, komentarji
15. Artefakt prinaša drugi del filmske trilogije za slepe: AMERIKA - THE LAND OF OPPORTUNITY
Ameriški predsedniki: ker se tokrat osredotočamo predvsem na 60. leta prejšnjega stoletja, se pravi na pohod na luno, Merilynko in atentat, glavne vloge imajo Kennedy, Nixon in Eisenhower; potem pa še drugi ...
Pesniki, filozofi, bitniki, nadrealisti: Pound, Yeats, Burroughs, Dali, Keruac, Bukowski, Pinter ...
Odpri svoja ušesa ob 20 h! >>Bojan Anđelković, komentarji
 Film, film, film, ... Delavsko-punkerska univerza uvaja prvi filmski krožek. Udeleženci bodo
vsak s svojim osebnim fondom prebranega, videnega, slišanega, domišljenega pridelovali
interpretacije ogledanih filmskih zgodb. Prvi letnik krožka nosi naslov "Transformacije na
c eluloidu". Srečanja se bodo odvijala vsako sredo v knjižnici Mirovnega inštituta na
Metelkovi. Glavna nota zgodb, ki jih bo predstavljal, pa je subjekt, ki je na koncu filmskega
narativa spremenjen, oziroma ki prestane transformacijo, preobrazbo. Svoje želje po
sodelovanju kar najhitreje izrazite na elektronski naslov: dpu@mail.mirovni-institut.si .
Morebiti boste tako tudi vi doživeli preobrazbo ... Upajmo le, da ne v hrošča. >>JasminaJ, komentarji
 Dva študenta Pedagoške fakultete v Ljubljani, Jure Zorič in Iztok Holc, se s svojim projektom Blodnjak 2006 predstavljata v Kurilnici Doma kulture v Kamniku. Projekt je nastal v okviru razstave Sublimno v kiparstvu, vendar zaradi domnevne tehnične neustreznosti ni bil razstavljen v prostorih ljubljanskega Magistrata. Inštalacija, ki je bila po krivem spregledana, predstavlja inovativno geometrijsko strukturo železnega ogrodja, ki je sestavljeno iz rabljenih šolskih stolov.
>>Miša G, komentarji
 SREDSTVA MINISTRSTVA V PROGRAMSKEM RAZPISU 2007-2009 SE DELIJO TAKOLE:
založništvo - 635 milijonov uprizoritvene dejavnosti - 250 milijonov glasba - 230 milijonov intermedijske umetnosti - 60 milijonov vizualne umetnosti - 45 milijonov tolarjev. Katastrofa? Več v Očeh, da ne vidijo... >>mcolner, komentarji
 V Škucu si lahko ta čas ogledate multimedijsko razstavo švicarske umetniške skupine Knowbotic Research. Ta je že od svojega nastanka leta 1991 znana po svojih naprednih medmrežnih in medijskih projektih. V njih zelo strokovno, a tudi praktično raziskuje povezavo med informacijo, vmesnikom in medmrežnim delovanjem. Zadnji projekti skupine pa se bolj posvečajo umetniški medijski praksi z namenom odkrivanja primerne oblike intervencij v javni sferi ter transkodiranja ustaljenih družbeno - političnih praks.
>>Katarina V, komentarji
 V tokratnih kulturnih novicah o tem, kako naši različni odrski ustvarjalci vandrajo po tujih festivalih - od Bolivije, do Srbije pa nazaj do New Yorka, Los Angelesa in San Diega.
Lahko pa jo mahnete v svet tudi vi. In sicer na gledališke delavnice v Zagrebški študentski center. Ali pa zrihtate ljudsko pravljico za naš radio. In se, navsezadnje poveselite ob minuli stoti obletnici rojstva Hanne Arendt. >>JasminaJ, komentarji
 Gozdni duh je roman bosanskega pisatelja Gorana Samardžiča, ki se večino časa dogaja na urbani podlagi iz betona in asvalta. Izšel je pri Beletrini in predstavlja prvo Samardžičevo delo prevedeno v slovenščino. Roman Gozdni duh nas postavi v avtobigrafsko obarvano zgodbo razpeto med Beograd in vojno Sarajevo. Lakonska pripoved, kot roman podnaslovi Samardžič, je minimalistična zgodba o posamezniku na razpokanih robovih neke zgodovine, družbe in etike. Gre za prvoosebno pripoved Koste ujetega v mnogokotnik odnosov: med beograjsko ulično družbo, nacionalno mešano družino in dvojčka Dijano ter Daniela.
>>taja topol, komentarji
Čeravno izkušnje kažejo, da se malone vsi družbeni dogodki odvijajo bolj ali manj po neki inerciji, pa sem ter tja v določenih trenutkih vendarle tudi še tako trezni um zarajcajo občutki, da pa za vogalom morda vendarle diši po spremembi. Bližajoče se lokalne volitve v Ljubljani so recimo že ena taka reč. Množica kandidatov za županski prestol obeta, da pa bo nebleščavo meglo dosedanjih poosamosvojitvenih županov in županj morda vendarle nasledil osebek, ki bo prvo slovensko vas končno povzdignil v evropsko prestolnico. Ali pa morda tudi ne?
V nedeljo, 15.10.2006 ob 20:00! >>NinaK + BlazR, komentarji
| 
