|
Že ponarodeli Emzinov natečaj fotografije leta je tokrat pritegnil največ sodelujočih doslej. Na mizo žirantov je prispelo kar 517 avtorskih opusov različnih generacij, stilov, formatov in vsebin, kar pomeni nič manj kot 3.128 posameznih fotografij, torej dobrih poltisoč fotografij več kot lani. Natečaj, ki ga je letos že štirinajstič organiziral Zavod za kreativno produkcijo Emzin, je dokazal, da gre za osrednjo fotografsko prireditev v slovenskem prostoru. Število sodelujočih avtorjev in del vsako leto e >>Igor Bijuklič, komentarji
Po nekaj letih se je v Ljubljano ponovno vrnil dunajski Burgtheater, ki je tokratna odrska krila razpel na vsebinah kontroverzne Elfriede Jelinek in njenega dela »Babilon«. Režiser NICOLAS STEMANN je svojeglavo »dramsko« besedilo na oder postavil širokopotezno - z obilo hrupa, provokativne interpretacije in vizualnega šarma. Kar pa navsezadnje bolj ali manj povsem pritiče aktualnim temam, kot so terorizem, spolna sprevrženost, kanibalizem, apatija in kužne simulacije, ki so se zavozlale v svoj scensko-bab >>Zala Dobovšek, komentarji
V tokratni oddaji Mr Lingua raziskuje položaj nizozemske populacije in jezika v Sloveniji. Ni mu bilo lahko, saj pri nas ni registriranega uradnega kulturnega društva, centra ali instituta, ki bi povezoval vse v Sloveniji živeče nizozemske državljane in tako spodbujal njihovo kulturo tudi izven meja matične države ... >>Anja S, komentarji
»Zdaj si je deček povsem drugače razlagal pretirano Geriosovo sramežljivost. Vedel je, da so o mnogih vaških otrocih, pa tudi o nekaterih drugih, ne več tako mladih, govorili, kako je imel šejk navado poklicati mamo tega ali onega, da mu pripravi takšno ali drugačno jed in da ta srečanja niso bila nepovezana z njihovim prihodom na svet. Zato so njihovim imenom prilepili naziv dotične jedi. Imenovali so jih Hana - »nadevan oven« ali Bulos - »ovnova čreva«. Ti vzdevki so bili izjemno žaljivi, nihče ni želel namigniti nanje v bližini njihovih imetnikov in Tanios je zardeval, ko so jih izgovarjali pred njim.«
Libanonska proza prvič, odlomek iz romana Taniosova pečina pisatelja Amina Maaloufa, v oddaji Tu pa tam v nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.
Interpretacija: Polona in Stanko
Prevod in spremna beseda: Ana Geršak
>>kristinas, komentarji
Poslušali bomo hrvaškega pesnika Ivana Hercega. Nastopil je na Trnovskih tercetih 6. februarja 2008 v KUD-u Franceta Prešerna v Ljubljani. Pesmi je v slovenščino prevedla Jana Putrle Srdić. >>petrak, komentarji
Poslušali bomo hrvaškega pesnika Ivana Hercega. Nastopil je na Trnovskih tercetih 6. februarja 2008 v KUD-u Franceta Prešerna v Ljubljani. Pesmi je v slovenščino prevedla Jana Putrle Srdić.
Njegove pesmi so prevedene v poljski, madžarski in makedonski jezik. Umeščene so v preglede in antologije sodobne hrvaške poezije. Leta 1994 je v Zagrebu objavil pesniški prvenec Naša druga imena in zanj prejel nagrado Goran za mlade pesnike. >>petrak, komentarji
Na tokratno sobotno zgodnje popoldne bomo poslušali intervju s PInar Selek - ustanoviteljico prve feministične knjigarne v Istanbulu.
Poleg tega pa še izjave treh znanih slovenskih oseb, ki so se - na ponovoletnem sprejemu za novinarje pri treh predsednikih - opredelili do materinskih domov. >>JasminaJ, komentarji
Tokratni Mr. Lingua bo direktor ljubljanskga Goethejevega instituta, gospod Naumann, ki nam bo razjasnil delovanje svoje organizacije v Sloveniji in nam predstavil izpite, ki jih lahko tam opravljate za nemški jezik. Poleg tega bo govora tudi o položaju nemščine in o nemški manjšini pri nas. Prisluhnite v petek ob 9.00! >>Katarina V, komentarji
... v Barceloni razstava Zorana Mušiča ...
... iz Zuericha izginila dva Picassa, Degas, Monet, Cezanne in Van Gogh, kradljivci naj bi prihajali iz bivše Juge ...
... v Beogradu nasilno preprečena razstava sodobnih prištinskih umetnikov ...
>>Iva Kosmos, komentarji
Trije ameriški nevrotiki se po očetovi smrti z vlakom odpravijo na wannabe duhovno popotovanje po Indiji. Še en klasičen romarski, instantno razsvetljenski filmčič o čudežni notranji rasti, boste morda dejali. A to ne bo pomenilo nič drugega kot to, da še niste gledali Wesa Andersona. Hec je namreč v tem, da so fantje pravzaprav bratje, ki se povrh vsega sploh ne marajo ... >>Matjaž Juren - Zaza, komentarji
Južnoindijski pisatelj R. K. Narayan spada v tisto generacijo pisateljev, ki je bila odločilnega pomena za uveljavitev indijskega romana v angleškem jeziku. Vprašanje izbire jezika v literarnem ustvarjanju indijskih avtorjev je bilo namreč središče mnogih razprav. V deželi, kjer se uporablja skoraj dvesto različnih jezikov, so namreč mnogi želeli, da se angleščina uveljavi kot edini možni vseindijski jezik. Ustvarjanje v angleškem jeziku pa je na vsebinski ravni obudilo navezanost na nacionalno tradicijo in zahtevo po opredelitvi tako imenovane indijskosti. >>nika arhar, komentarji
Prvi izmed velike festivalske trojice – Berlinale, je zagnal svoje projektorje.
Iz Berlina se za Radio Študent javlja Saška Goropevšek. Moti jo Rok Kušlan ...
Naslednje javljanje v četrtek ob isti uri. >>Saška, komentarji
»Zbegani« so za režiserja in scenarista Toma DiCilla smiselno nadaljevanje njegovega filma »Živeti v pozabi« iz leta 1995, za glavnega igralca Stevea Buscemija pa poleg tega še nadgradnja njegove nedavne vloge v filmu »Intervju«. Če je Buscemi v »Živeti v pozabi« blestel kot znerviran filmski režiser, v »Intervjuju« nerviral kot brezvestni »šund« novinar, v DiCillovih »Zbeganih« odigra eno svojih boljših vlog - vsiljivega paparaca. >>TisaV, komentarji
V tokratni oddaji se bo gospod Lingua soočil s položajem španske populacije v Sloveniji, z njenim počutjem in možnostmi za kulturno in nasploh družbeno udejstvovanje v naši deželici. Za informacije iz prve roke smo opravili pogovor s Javierjem Badiolo Gonzálezom, ki smo ga za sogovornika izbrali, ne le ker je Španec, temveč ker je tudi vodja španskega kulturnega centra v Ljubljani, imenovanega »Instituto Cervantes«. >>Boris V., komentarji
Nedavno sta slovenski gledališki prostor zaznamovali dve tako imenovani umetniški cenzuri. V novomeškem Anton Podbevšek Teatru so brez konkretnih argumentacij s svojega programa umaknili predstavo "Requiem ali Otrok, ki je ustvaril svet" v režiji Jerneja Lorencija. Le nekaj dni kasneje pa je v medije prispela novica o prepovedi performansa "Signatura Dogodek Kontekst" avtorjev Janeza Janše, Janeza Janše in Janeza Janše, ki naj bi se zgodil v Berlinu.
Cenzura - med žalitvijo in reklam >>Zala Dobovšek, komentarji
Hrvaški pesnik Ivan Herceg se je slovenskim sladokuscem za poezijo predstavil v KUD-u Franceta Prešerna v Ljubljani 6. februarja 2008 na pesniškem festivalu Trnovski terceti. Pesmi je v slovenščino prevedla Jana Putrle Srdić.
Za prvenec je Ivan Herceg prejel nagrado Goran za mlade pesnike, leta 1996 pa nagrado Zdravko Pucak, ki jo podeljujejo v Karlovcu. >>petrak, komentarji
Hrvaški pesnik Ivan Herceg se je slovenskim sladokuscem za poezijo predstavil v KUD-u Franceta Prešerna v Ljubljani 6. februarja 2008 na pesniškem festivalu Trnovski terceti.
Pesmi je iz hrvaščine prevedla Jana Putrle Srdić. Prisluhnimo odlomku nastopa hrvaškega pesnika Ivana Hercega in prevajalke. >>petrak, komentarji
Ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, vas vljudno vabimo na poslušanje ene najbolj znanih Prešerenovih pesmi v že "tradicionalni" izvedbi, v kateri bo posodil pesnik svoj glas računalniku ...
S klikom na puščico lahko poslusate... >>Bojan Anđelković, komentarji
Ali je možno o primeru Don Kihot povedati še kaj novega in ali sam Don Kihot in njegovi podvigi sploh še kaj štejejo v tem krasnem novem tisočletju?
Je pa bilo prejšnje stoletje zagotovo časovno pravi kraj za še enega Don Kihota. Mihail Bulgakov je delo napisal z veliko pozornostjo do izvirnika, vendar se leta 1938 v Sovjetski zvezi pač ni bilo moč izogniti aktualnim aluzijam. >>Igor Bijuklič, komentarji
MAPA je torej mobilna in fleksibilna. Ni pozicionirana: studio, oprema, pisarne – vse je premikajoče in začasno. Način delovanja in mreža, ki jo vzpostavlja s poučevanjem in sodelovanjem, ji omogoča poletne turneje lastne produkcije po partnerskih gledališčih centralne in vzhodne Evrope. V manifestu ima MAPA zapisano prizadevanje za izmenjavo idej, informacij, za razvijanje stabilnega in učinkovitega art mreženja – le kje se potemtakem stvar zalomi? >>Ariana Ferfila, komentarji
... Kino Šiška odpira vrata ...
... Razpis za zagrebški RAF - revijo amaterskega filma ...
... Gneča na slovenski filmski sceni: 4 premiere ... >>Iva Kosmos, komentarji
Kako se v času >>cyber<< in >>queer<< in tehno feminizma lotiti predstavitve sociologinje, ki je v svojem delu najobširneje zaobjemala problematiko gibanja Antifašistične fronte žensk? Govorimo torej o danes vse prej kot popularnem AFŽ ... Prav tako govorimo o osebi, ki je imela dovolj duha, da v mračno učno temo vpelje humor in v analizi pristranskosti zgodovinskih učbenikov primerja prezenco žensk s prezenco konjev. >>kaka čalič, komentarji
Bera novih predstav od repa pa do kljuna naše kure je brez dvoma pohvalna. Sicer se je, tako kot se za piščančjerejo tudi spodobi, v zadnjem času zataknilo ravno tam nekje pri pregibu desnega parklja. Ni kaj, če naj se nadejamo ozdravitvenih rezultatov, je treba kokošjo župo vedno pojesti tako vročo, kot se skuha. Na odgovor, ali lahko pričakujemo učinkovite sanacije vnetja, ki se je, glej ga zlomka, vžgalo ravno v Grumovem mestu, bo treba še počakati ... >>JasminaJ, komentarji
Možnost otoka je za Razširitvijo področja boja, Osnovnimi delci in Platformo Houellebecqov četrti roman, ki je v Franciji luč sveta uzrl leta 2005. Slovensko verzijo je Študentska založba z zavidljivo hitrostjo izdala že proti koncu leta 2007 in s tem prehitela zaključek Houellebecqovega istoimenskega filmskega produkta. Tako je vsem pisateljevim »fenom« vstop v nov Houellebecqov imaginarni svet preko črk na papirju omogočen, še preden se ga dotakne determinacija filmske podobe. >>TisaV, komentarji
»Ne verjemi očetu,« pravi. »Kar si slišal, so bile res miši, včasih tudi mi ne moremo zaspati. Ko bi jih videl, prave pošasti so, pošasti; črne kot oglje, z dlako kot vrsta zobotrebcev ... In če hočeš vedeti, obe mački, one so ju pokončale ... Zgodilo se je ponoči. Že nekaj ur smo spali, nenadoma pa nas je prebudilo grozljivo mijavkanje. V salonu je bil pravi kraval. Šli smo dol, vendar o mačkah ne duha ne sluha ... Samo kopica dlak ... tu pa tam krvav madež.«
»In vi ne storite ničesar? Pasti? Strup? Ne razumem, kako tvoj oče vse tako mirno prenaša ...«
»Kaj mirno? To je postalo njegova nočna mora. Ampak zdaj je tudi njega strah, pravi, da jih ne smemo izzivati, da ne bo še slabše.«
Italijanska kratka proza četrtič, kratka zgodba Miši, pisatelja Dina Buzzatija, v oddaji Tu pa tam to nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.
Interpretacija: Katja Š., Jaka, Rok in Matej
Prevod in spremna beseda: Ana Geršak
>>kristinas, komentarji
Poslušali bomo bošnjaškega pesnika Hadžema Hajdarevića. Pesmi v originalu je prebral v kavarni Slamič 7. novembra 2007, ko je bil na tridnevni turneji po Sloveniji in predstavljal svojo knjigo pesmi v slovenščini, naslovljena je Ustje jezika. Pesmi sta prevedla Josip Osti in Boris A. Novak, založila jo je Študentska založba iz Ljubljane. Slovenske prevode je prebrala Tanja Petrič.
Hajdarević je eden najbolj plodnih in najboljših bošnjaških pesnikov, so zapisali v knjigi Ustje jezika. Njegove pesmi so prevedene v nemščino, angleščino, turščino, slovenščino. Uvrščene so v več domačih tujih antologij. Slovenski bralci so ga od leta 2004 lahko poznali kot prozaista, saj je založba Goga iz Novega mesta izdala knjigo zgodb Hadžema Hajdarevića z naslovom Klinika za plastično kirurgijo, v slovenskem prevodu Romane Podobnik. Zdaj tudi kot pesnika. >>petrak, komentarji
V začetku novembra 2007 je Hadžem Hajdarević obiskal Ljubljano in predstavljal svojo knjigo pesmi v slovenščini z naslovom Ustje jezika. Pesmi, zbrane v knjigi, sta prevedla Josip Osti in Boris A. Novak. Založila pa jo je Študentska založba iz Ljubljane. Na slovenski turneji se je 7. novembra ustavil tudi v kavarni Slamič. Hadžem Hajdarević je svoje pesmi prebral v originalu, Tanja Petrič pa v slovenščini. Prisluhnimo odlomku.
Za prvenec Selitve obal je prejel nagrado Trebinjskih večerov poezije za najboljši prvenec v Bosni in Hercegovini. Za knjigo Pesmi ponikalnice pa leta 1996 nagrado Skenderja Kulenovića, leta 2005 za knjigo Na sonetnih otokih pa nagrado planjax. Njegove pesmi so prevedene v nemščino, angleščino, turščino, slovenščino. Uvrščene so v več domačih tujih antologij.
>>petrak, komentarji
V začetku tega tedna je nepričakovano, kot strela z jasnega, udarila vest, da je ugasnilo življenje prodornega umetnika Dušana Piriha Hupa. V zavesti širšega kroga kulturnih konzumentov bo ostal zapisan kot izvrsten vizualni ustvarjalec, fotodokumentarist ter oblikovalec nekaterih alternativnih gledaliških skupin. Dejstvo, da nas je Hup zapustil tako nenadoma, v komaj 56. letu starosti, pušča za sabo neizmerno praznino, ki jo lahko premagajo le njegova brezčasna dela in neusahljive ideje. >>mcolner, komentarji
Ali je slovenska poezija prevedljiva v madžarski jezik? Kako madžarsko poezijo dojemajo slovenski bralci? O prevajanju poezije iz slovenščine v madžarščino in obratno se bomo pogovarjali z Zsoltom Lukacsem v zadnji madžarski oddaji Lara Lingua. >>Julija_sa, komentarji
|
| Najbolj brano |
