Poslušali bomo nemško pesnico Moniko Rinck. Svoje pesmi je prebrala 5. septembra 2007 na slavnostnem odprtju 22. mednarodnega literarnega festivala Vilenica v poročni dvorani v Lipici. Tako pesmi v nemščini kakor tudi slovenske prevode Lučke Jenčič najdete v vileniškem zborniku.
>>

petrak, komentarji

Hartley je presenetil filmski svet leta 1989, ko je bil v Torontu premierno prikazan njegov prvi celovečerec The Unbelievable Truth. Za Trust je prejel nagrado za scenarij v Sundanceu, v Cannesu pa je bil nagrajen za film Henry Fool. S svojim ostrim in neposrednim humorjem ter dosledno držo ostaja eden najbolj spoštovanih avtorjev ameriškega neodvisnega filma. Njegova dela zaznamujejo teme ljubezni, umetnosti in filozofije.

Klikni na puščico in poslušaj pogovor: >>

Bojan Anđelković, komentarji

Medtem ko turška kontradiktornost nasilno stresa politično in zasebno sfero, multikulturni trki hkrati odpirajo polja zanimivih kulturoloških raziskovanj. S kritično oddaljenostjo od naivne idealizacije turške multikulturnosti se bomo z različnimi obrazi njenega shizofrenega obraza spogledovali tudi na Radiu Študent. Preko otomanske estetike, ostrih pisateljskih peres in produktivne filmske industrije do kulturno aktivnih diaspor, sodobnih smernic, napajajočih se iz globalnih kulturnih vrelcev, in konkretnih fenomenov bomo z besedami potovali v turških edicijah Pisem iz tujine, ki jih bo iz turškega inozemstva pošiljala Pina.

>>

Pina, komentarji

Letošnja »Ekstravaganca« je poleg klasične vzhodnoazijske produkcije, ki že vsa leta okupira omenjeno sekcijo, zaobjela tudi kanadsko in ameriško »ekstravagantno« produkcijo. Tako sta poleg »Izgnanca« Johnnieja Toja, »Slave filmarju!« Takeshija Kitana in »Porednih gimnazijk!« Lee Je-yonga predstavljeni tudi deli Kanadčana Guya Maddina »Ožigosani možgani!« ter »Viva« losangeleške režiserke Anne Biller ... >>

TisaV, komentarji

Jutri proslavljamo praznik tistih, ki ljubijo modrost. Primerno naravi filozofije, ki je zavezana večni radovednosti in prevpraševanju izrečenega, tudi svetovni dan filozofije nima fiksnega datuma. Praznujemo ga vsak tretji četrtek v mesecu. Letos Filozofski oddelek Filozofske fakultete v Ljubljani obeležuje svoj praznik s Filozofskim maratonom na temo Kaj je filozofija. Ciklus predavanj poteka od ponedeljka do četrtka; okrevanje zmatranih maratoncev podkrepljeno s kulturnim programom ter pijačo in jedačo sledi jutri ob devetih zvečer v Celici. >>

Iva Kosmos, komentarji

O festivalu Slobodna zona poroča Ariana Ferfila
>>

Ariana Ferfila, komentarji

V sredo, 7., in v nedeljo, 11. novembra, se je začel in zaključil 30. Interliber, največji knjižni sejem na Hrvaškem. Žal je politična "žajfnica", ki je popestrila predfestivalsko in obenem predvolilno vzdušje na Hrvaškem, obrnila oko javnosti stran od sejemskega dogajanja. In ko je politike ponekod preveč, udeleženci razprave, ki bodo glavna tema današnje oddaje, trdijo, da jo je na njihovem področju premalo oziroma je ni. Okroglo mizo pod imenom Usoda knjižnih časopisov je organizirala Poljska - država partnerica. V izmenjevanju poljskih in hrvaških izkušenj se je izkazalo, da politiko oziroma kulturno politiko rabijo predvsem Hrvati. Problemi, ki so jih izpostavili hrvaški udeleženci, so tržna usmerjenost knjižnega prostora ter prevlada velikih založniških hiš in komercialne literature. Intervencija kulturne politike je nujna potreba, ki bi lahko omogočila prostor malim založnikom in avtorskim glasovom, ki odstopajo od mainstreama.




>>

Iva Kosmos, komentarji

Jamie Bell, poznan kot naslovni junak mednarodne filmske uspešnice Billy Elliot, je snel otroške baletne copatke in jih zamenjal za uporniški make-up problematičnega najstnika v aktualnem filmu Davida Mackenzieja. Hallam Foe nas v poldrugi uri popelje skozi konfuzno obdobje odraščanja, prežetega z voajerizmom, identitetno shizofrenijo, neukrotljivimi čustvi in okornim raziskovanjem erotike. >>

Pina, komentarji

Na tokratnem Liffu so uvedli nenavadno sekcijo težko kategoričnih režiserjev in režiserk, imenovano Kralji in kraljice. Pustimo ob strani prerekanja okoli tega, kako naj se sekcije sploh oblikujejo in kaj imajo skupnega pričujoči filmi. V njej lahko vidimo petnajst filmov, med katerimi, v izključno novi produkciji, zasledimo starôsto filmskega platna Luisa Buñuela s filmom Belle de Jour ali Lepotica dneva iz leta 67’. Kakšna je logika izbora filmske klasike, ki jo lahko vsakih toliko časa vidimo v Kinoteki, za festivalski program, prekaša našo domišljijo. >>

IdaH, komentarji

Danes se v KUD-u zapira razstava Oklepaj – Delo osvobaja! izredno plodnega stripovskega avtorja Izarja Lunačka. Že od rane mladosti je redno objavljal svoje ilustracije v različnih medijih, med drugim tudi v Sobotni prilogi Dela, ko je ta to še bila. Na otvoritvi je bilo možno kupiti tudi tri odlične publikacije Beštije iz leta 2000, zbirko stripov Miniji iz leta 2003 in izredno lično publikacijo – nujen okras vaše knjižne police – Oklepaj, ki je še ves topel zagledal luč dneva oktobra letos. >>

IdaH, komentarji

»Kako to mislite? Živali nimajo pravic, to je norost neumnih ekologov. Če bi živali imele pravice, bi imel ris pravico, da vas poje, prav tako vol, če bi bil mesojed. Toda tisti, ki ima pravico, da poje vola, ste vi in ne obratno.«
»Kaj pa pravica, da ne trpijo? Mar živali nimajo te pravice?«
»Ne. Živali nimajo nobenih pravic, imajo jih le ljudje.«

Brazilska proza drugič, odlomki iz romana Smeh kuščarja Joãa Ubalda Ribeire, v oddaji Tu pa tam to nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.

Interpretacija: Polona, Jaka in Matej
Prevod in spremna beseda: Tina Kuralt

>>

kristinas, komentarji

Slovaški pesnik Ján Štrasser je objavil devet pesniških zbirk, štiri knjige glasbenih besedil ter tri zbirke kritik in esejev. Prevaja rusko klasično in moderno književnost.

Septembra je obiskal Slovenijo in bil gost Vilenice 2007. Svoje pesmi je prebral na slovesnem odprtju 22. mednarodnega literarnega festivala v poročni dvorani v Lipici. Slovenski prevodi so delo Špele Šramel. Pesmi so objavljene v vileniškem zborniku. >>

petrak, komentarji

Poslušali bomo slovaškega pesnika Jána Štrasserja, gosta Vilenice 2007. Svoje pesmi je prebral 5. septembra 2007 na slavnostnem odprtju 22. mednarodnega literarnega srečanja v poročni dvorani v Lipici. Slovenski prevodi Špele Šramel so skupaj z originali objavljeni v vileniškem zborniku. >>

petrak, komentarji

Leta 1968 so Ljubljano in Slovenijo z (v svojem času provokativno in v umetnostnih krogih izjemno odmevno) akcijo presenetili člani razvpite skupine OHO, ki so s svojimi svežimi konceptualnimi praksami pomenili velik odmik od vseh norm dotedanjih umetnostnih praks v tem prostoru. Njihovi vzorci so prihajali iz zahodnih prostorov, ki že tradicionalno diktirajo umetnostne trende, točneje od mreže ustvarjalcev, imenovane Fluxus ... >>

mcolner, komentarji

20. oktobra naj bi se obeležil začetek druge faze rekonstrukcije Doma Omladine v Beogradu. Nadaljevanje rekonstrukcije se je prestavilo iz dveh razlogov: zaradi birokratskih postopkov ali predpogojev dodeljevanja sredstev s strani ameriškega donatorja in pa zaradi sodnega spora med Domom Omladine in Trgocentrom d.o.o. ter bifejem Tačka. Pogovarjali smo se s tajnikom in pravnim svetovalcem Doma Omladine, Aleksandrom Đukićem.
>>

Ariana Ferfila, komentarji

Liffova otvoritev, ki se je imela v Cankarjevem domu zgoditi včeraj zvečer, je verjetno že nekaj časa eden najboljših indikatorjev, kdo je na slovenski kulturno-intelektualni sceni »in« in kdo je »out«. Zato upamo, da se je kulturniško-intelektualni smetani uspelo dokopati do vročih vstopnic za otvoritveni sredin film ...
Klikni na puščico in izvej več ...
>>

TisaV, komentarji

V soboto, 20. oktobra, se je v Gradski galeriji v istrskem Labinu zgodil epilog lanskoletnega Laboratorija Sveta umetnosti, šole za sodobno umetnost, ki že deset let proizvaja kustose. Te izdeluje iz različnih – za državo v principu nepotrebnih – profilov, med katerimi je najpogostejši vsekakor univerzitetno pridelan naziv umetnostnega zgodovinarja, ki mu sledijo ostali nedobičkonosni humanistični ali družboslovni poklici, vmes pa lahko najdemo tudi kakšnega akademskega luzerja pod narekovaji.
>>

maja L, komentarji

Zadnji dnevi šestega mednarodnega festivala improvizacije Goli oder, ki je od 23. oktobra pa do sinoči pod okriljem Narobovcev krasil ljubljanske gledališčne deske, so se iztekli po pričakovanjih – torej z bolj ali manj nepričakovanimi igralskimi interpretacijami in dramaturškimi zasuki ter z dobro mero humorja obarvanimi gledališčnimi dodatki. V tokratnem festivalskem terminu se bomo spominjali zadnjih dveh predstav, ki sta svojo unikatnost kot eno bistvenih značilnosti improvizacijske umetnosti ohranili le v določenem trenutku doživetega, potem pa, vsaj za nas, nista potonili v pozabo.

>>

Alja, komentarji

V prejšnjem tednu smo si v Gledališču Glej lahko ogledali kar štiri premiere, in sicer: Cirkus Ljud, Biti John Barth, Smrt Koruna ter Dejanje s klobukom. Edina ponovitev vseh premier pa se je zgodila v soboto. Žal ni šlo za nepričakovano eksplozijo slovenskega underground gledališča, ampak za nenavaden projekt dvojca mladih režiserjev, ki sta si omislila, da bosta namesto ene premiere in štirih ponovitev imela kar štiri premiere ene in iste predstave ter eno ponovitev vseh.

O projektu Ciklus Ljud ter o problemih slovenskega gledališča smo se pogovarjali z avtorjema Jašo Jenullom in Vido Cerkvenik Bren. >>

Bojan Anđelković, komentarji

Film Petelinji zajtrk režiserja Marka Naberšnika doživlja pri slovenskih gledalcih prav lep sprejem. V prvem tednu predvajanja je z več kot 26 tisoč ogledi že snel svojo prvo zlato rolo. In vsi vemo, da rolce ni (niti od daleč) videl noben slovenski film od Đurotovega Kajmaka naprej ... >>

Matjaž Juren - Zaza, komentarji

Poslušajmo izsek večera s Tomasom Tranströmerjem na predvečer Vilenice v Jazz klubu Gajo v Ljubljani 4. septembra 2007.

Pri triindvajsetih je danes v svetu priznani švedski pesnik Tomas Tranströmer izdal pesniški prvenec z naslovom 17 pesmi. Njegova najbolj znana dela so: Skrivnosti na poti (1958), Napol dokončana nebesa (1962), Zveni in sledovi (1966), Vid v temi (1970), Steze (1973), Baltiki (1974). Leta 1996 se je Tranströmer po dolgem premoru vrnil z delom Gondola žalosti, leta 2004 pa je objavil znano delo z naslovom Največja skrivnost.

V slovensščino imamo prevedeno eno knjigo pesmi z naslovom Napol dokončana nebesa, ki obsega dve tretjini njegovega opusa. Založila jo je bila Študentska založba v knjižni zbirki Beletrina, prevod je delo Maje Caserman, spremno besedilo h knjigi pa je napisal Per Wästberg. >>

petrak, komentarji

Pesnik Tomas Tranströmer je Slovenijo letos obiskal tretjič. Na predvečer festivala je bil gost v Jazz klubu Gajo. Ker sam ne more brati, njegove pesmi v švedščini bere soproga Monica Tranströmer. Slovenske prevode pesmi, objavljenih v vileniškem zborniku, delo Sare Grbović ter Maje Caserman in Aleša Štegra, je prebral igralec Boris Ostan. Pesnik Tomas Tranströmer pa je zaigral na klavir in tako komuniciral s številnim občinstvom.
>>

petrak, komentarji

Eden izmed razlogov, zakaj Freud ni naletel na odobravanje in razumevanje s strani nekaterih feministk, je njegov preprosti stil pisanja, ki je namenjen širši publiki in ki je vzrok številnih posploševanj in napačnih interpretacij. Freud se je sicer hotel izogniti poenostavitvam, vendar ker je šlo pri njem za povsem novo področje, ki je šele nastajalo in se sproti razvijalo, ni imel glede besednega bogastva nič kaj preveč izbire. Če je hotel predstaviti novost laični publiki, je moral ostati na nivoju vsakdanje govorice.
>>

Miša G, komentarji

Multidisciplinaren gledališki ustvarjalec Janez Janša je minuli teden na ogled podal tri svoje projekte, ki kritično, retrospektivno pa tudi zbadljivo reflektirajo in komentirajo dano nam aktualnost. Po ponovno prebujeni "PUPILIJI" in interaktivnem performansu MISS MOBILE je nastopil trenutek za vstop v SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE. >>

Zala Dobovšek, komentarji

Zdi se, da so ljubitelji filma v Sloveniji pri vprašanju domače kinematografije razdeljeni na dva pola: na tiste, ki so se na bolj ali manj stalno filmsko sušo že privadili, in na tiste, ki slovenskih filmov tako ali tako že a priori ne gledajo. Vmes pa je še majhna skupina tistih najbolj zvestih, ki z velikim tekom pogoltnejo vsak domači izdelek, pa naj je še tako grenak. Vendar pa se tudi največji gorečneži sčasoma ohladijo, če primanjkuje (vsaj občasnega) kuriva. >>

komentarji

Vabljeni k poslušanju oddaj Lara Lingua o španskem jeziku in kulturi.
V ponedeljek, 29. 10., ob 12h se bo z nami pogovarjal Alejandro Rodríguez Díaz del Real, profesor španskega jezika na Filozofski fakulteti.
V torek, 30. 10. ob 9:00 bo tema španski jezik,
sreda, 31. 10. ob 9:00 je rezervirana za kulturo,
četrtek, 01. 11. ob 9:00 za alternativno kulturo,
v petek, 02. 11. ob 9:00 pa za konec poslušajte intervju s Saro Verdú iz Španske komisije za pomoč beguncem.
Zgoraj pa lahko poslušate vabilo tudi v zvočni obliki, na tem linku:

http://www.radiostudent.si/mp3.php?mpdir=/LARA_LINGUA#1

pa lahko poslušate vse oddaje o španskem jeziku in kulturi.

>>

Boris V., komentarji

»Zamislite si, da bi se tisto letalo zrušilo, jasno je, da sem začela kričati, Padamo! Prosim vas, gospa, ostanite mirni, me je prosila vodja posadke in me grabila s svojim železnimi prsti in poskušala napraviti nežen izraz na obrazu. Sovražim vodje posadk, vse so prevarantke, Pustite me pri miru! Že sem bila v solzah, ko me je vsa sladka predala svoji prijateljici fotografinji, klik! klik! Zelo slabo poziram, poza pa je še slabša, klik! Igralko Roso Ambrósio, odpeljali iz letala zaradi popolne vinjenosti.«

Brazilska proza prvič, odlomki iz romana Razgaljene ure Lygie Fagundes Telles, v oddaji Tu pa tam to nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.

Interpretacija: Urša, Polona in Matjaž Š.
Prevod in spremna beseda: Tina Kuralt

>>

kristinas, komentarji

Poslušali bomo pesmi v svetu priznanega švedskega pesnika Tomasa Transtromärja. V švedščini jih je prebrala njegova soproga Monica Tranströmer, slovenske prevode Sare Grbović ter Maje Caserman in Aleša Štegra pa dramski igralec Boris Ostan. Večer, posvečen posebnemu gostu Vilenice Tomasu Tranströmerju, je bil v Jazz klubu Gajo v Ljubljani 4. septembra 2007. Slišane pesmi so objavljene v vileniškem zborniku. >>

petrak, komentarji

Irski pesnik Dennis O'Driscoll je kot gost Vilenice svoje pesmi prebral 8. septembra 2007 v Štanjelu. Pesmi je iz angleščine prevedla oziroma priredila Irena Zorko. Objavljene so v vileniškem zborniku 2007.

Dennis O'Driscoll se je rodil leta 1954 v Thurlesu v Republiki Irski. Izdal je sedem pesniških zbirk.
>>

petrak, komentarji

Pascal Bruckner, francoski filozof in pisatelj, ki bo naslednje leto dopolnil 60 let, je poznan svetovni javnosti po svojih kritičnih filozofskih in političnih esejih; ljubiteljem filma po noveli Lunes de fiel, ki je Romanu Polanskemu služila za predlogo filma Grenki mesec; slovenskim bralcem pa se je najbolj vtisnil v spomin po delu Nenehna vzhičenost: Esej o prisilni sreči, v katerem kritizira sodobni imperativ po nenehnem občutenju sreče. >>

Miša G, komentarji