|
 V Plesnem Teatru Ljubljana so v petek uprizorili predstavo z naslovom Iluzija s kartona. Gre za delo plesalke Tine Janežič, sicer članice skupine Fourklor, ki pod vodstvom Branka Potočana ustvarja gibalne predstave, v katerih veliko eksperimentira z elementi fizičnega gledališča in cirkusa. Tina Janežič je tako med drugim sodelovala v domačih predstavah Zarjavele trobente, Nekje vmes in Ukradene pesmi, tokratna predstava pa je plod mednarodnega sodelovanja. >>Alja, komentarji
 V Galeriji Škuc se je prejšnjo sredo odprla retrospektivna razstava švedskega multimedijskega umetnika Ole Pehrsona. Pehrson, letnik 1963, glavna dela pa je začel ustvarjati konec devetdesetih, je lani žal umrl v avtomobilski nesreči. Ljubljanska razstava je prva retrospektivna predstavitev njegovih glavnih del, ki so hkrati tudi prvič razstavljena v Sloveniji. Projekt je bil pripravljen v sodelovanju z Muzejem sodobne umetnosti iz Beograda in Färgfabriken iz Stockholma, kjer bo kasneje tudi na ogled. >>Katarina V, komentarji
 »Ne, nočem počivati, je odgovorila na dekletovo ljubeznivo skrb, nisem utrujena, naj vas ne skrbi zame, odlično se bom znašla. Toda besede so bile oddaljene, kot bi jih namesto nje izrekel nekdo drug: in pustila je, da jo je Françoise prisilila, da se je zleknila na kavč, da ji je sezula čevlje. On je tekel po plaži, za plažo so se nahajale ruševine grškega templja in on je bil gol. Gol kot poganski bog, z lovorjevim vencem na glavi; in zaradi teka so njegovi testisi smešno poplesavali in ona ni mogla vzdržati smeha, tako zelo se je smejala, tako zelo, da se ji je zdelo, da se duši: in prebudila se je.«
Italijanska kratka proza prvič, kratka zgodba Čakajoč na zimo, pisatelja Antonia Tabucchija, v oddaji Tu pa tam to nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih. Interpretacija: Polona, Luka in Jaka
Prevod in spremna beseda: Ana Geršak
>>kristinas, komentarji
Poslušali bomo del nastopa Uroša Zupana na Trnovskih tercetih 2007. Slišali bomo pesmi Veliki petek in Žalost vedno bo.
>>petrak, komentarji
V tretjem delu oddaje Rimo v eter - rimo v veter bomo poslušali dve pesmi Uroša Zupana: Traktoristi so največji filozofi in Slovo od filozofije.
Prebral jih je kot gost Trnovskih tercetov 2007 februarja v KUD-u France Prešeren v Ljubljani. >>petrak, komentarji
 V zadnji oddaji tega leta bomo govorili o hendikepiranih ženskah. O njihovem materinstvu, spolnosti, (ne)vključenosti v družbo ter o nasilju nad njimi se bomo pogovarjali z Uršo Valič, ki je diplomirala prav z naslovom "Hendikepirane ženske: spol, spolnost in materinstvo".
Julijana Kralj iz Duštva gibalno oviranih invalidov Slovenije - Vizija - pa nam bo povedala, zakaj je pri nas nujna vzpostavitev varne hiše za hendikepirane ženske, žrtve nasilja.
Poleg tega pa se bomo pogovarjali še s Katjo Mihurko Poniž s Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Mihurko Poniž je namreč ena od podpisnic odprtega pisma Državni predmetni komisiji za splošno maturo za slovenščino. V odprtem pismu so štiri univerzitetne profesorice opozorile, da v več kot desetletju izvajanja mature med maturitetnimi književnimi besedili še ni bilo dela, ki bi ga napisala avtorica. >>JasminaJ, komentarji
V odprtem kulturnem terminu bo beseda tekla o drugem Bienalu Kvadrilateralu v Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Rijeki, kjer so sodelovali umetniki iz štirih držav, ter o javni tribuni z dne 7. decembra letos na temo Heroj kulture, ki je bila tudi osnovno izhodišče skupinske razstave štirih kuratorjev. >>mcolner, komentarji
 Če se je pred letom dni sramežljivo govorilo o tem, kako sodobna romunska filmska produkcija postaja vedno bolj kvalitetna, po letošnji podelitvi filmskih nagrad v Cannesu ni bilo več dvomov, da se je rodil »novi val« romunskega filma.
Trend vzpona Romunov je postal jasen, ko je pred dvema letoma »Smrt gospoda Lazarescuja« - film romunskega režiserja Cristija Puiuja - filmske navdušence obnemel in prilepil na sedeže. Tako »4 meseci, 3 tedni in 2 dneva« s prejeto Zlato palmo predstavljajo zgolj novo potrditev rojstva romunske filmske velesile, kar je senzibilno zaznal tudi Simon Popek, ko je Romunom letos na Liffe-u naklonil lastno sekcijo ... >>TisaV, komentarji
Artefakt 25 gosti radijski strip Held Kein Geld! "New and impruved" ...
Scenarij in risba Urh
Zapri svoja ušesa to sredo ob 20h!
ARTEFAKT MARKETING >>društvo cinikov, komentarji
- Jutri nova številka Reartikulacije
- UltraKitchast koledar
- Poslovili smo se od Matjaža Klopčiča
>>Iva Kosmos, komentarji
 Po lanskoletni fotografski razstavi Intimno v koprski galeriji Loža, ki jo je oblikoval kustos Vasja Nagy, letos nadaljuje raziskovanje omenjenega medija z razstavo Fotografije. Predstavlja dela devetih avtorjev, ki se ukvarjajo z vsebinami tega medija v sodobni umetniški praksi. Razstava z zelo preprostim naslovom je posvečena analizi postopkov, s katerimi avtorji razgrajujejo medij. Ne ukvarjajo se z enoznačnim slikanjem realnosti, temveč s problemi, ki jim jih zastavlja sodobna družba. >>IdaH, komentarji
 V Galeriji Alkatraz Nika Oblak in Primož Novak razstavljata svojo Saetchi kolekcijo oziroma zbirko replik umetniških del svetovno znanih in predvsem razvpitih avtorjev. Na ogled so brez konkretnega konteksta postavljene replike del Jeffa Koonsa, Tracey Emin in Damiena Hirsta, katerih imena sta avtorja priredila v Jeffry Koonst, Trace Amine in Damon Horst, originalnim umetniškim delom pravih umetnikov pa sta spremenila nekaj prepoznavnih detajlov. >>maja L, komentarji
V podlagi glasba iz von Trierovega filma Evropa in - kot se spodobi za decembrsko dogajanje - nekaj od tukaj in tam prebranih prednovoletnih filmskih utrinkov.
>>Saška, komentarji
 Od 13. 12. naprej si lahko dramo Temnomodraskorajčrna, ki se po Liffu vrača na ljubljanska platna, ogledate v Kinodvoru. Težko prigarani novci s tem vsekakor ne bodo vrženi skozi okno, prej nasprotno. Ogledali si boste novi val moderne španske kinematografije, ki jo tokrat dostojno zastopa mladi Daniel Sanchez Arevalo, do nedavnega samo scenarist, tokrat pa tudi režiser za krmilom Temnomodreskorajčrne. >>Matjaž Juren - Zaza, komentarji
Uroš Zupan, pesnik, prevajalec poezije in učitelj v Šoli kreativnega pisanja pri LUD-u Literatura ter urednik za poezijo pri Literaturi, je bil že drugič gost Trnovskih tercetov. Februarja 2007 je v KUD-u France Prešeren bral svojo poezijo in pritegnil pozornost nemaloštevilnega občinstva. Poslušali bomo del nastopa ... pesem Jan Plestenjak je žalosten in zamišljen (objavljena v zbirki Lokomotive, Beletrina, 2004). >>petrak, komentarji
Poslušali bomo dve pesmi Uroša Zupana: Milo in Uresničile so se sanje. Pesmi je prebral v KUD-u France Prešeren na Trnovskih tercetih 2007. >>petrak, komentarji
 Damir Arsenijević, član redakcije RAZLIKA - časopisa za kritiko in umetnost teorije iz Tuzle –, ki se veliko ukvarja s temo bosansko-hercegovske poezije 
družbenih sprememb od poznih 80-ih let, je zapisal: ''Smatram, da danes v BiH ženske pišejo najboljšo, družbenokritično poezijo.''
Prvega mednarodnega festivala poezije, ki je v Beogradu potekal od 3. do 5. decembra (www.trecitrg.org.yu), sta se udeležili dve pesnici iz BIH: Tanja Stupar Trifunović in Šejla Šehabović. Slednjo smo povabili pred diktafon: >>Ariana Ferfila, komentarji
V tokratni oddaji Arterija je zaradi terminskih neskladij prišlo do zamenjave predstavljenih prispevkov.
Tako smo se v namene tokratne Arterije, oddaje za sodobne vizualne umetnosti, podali po sledeh pomembnejših dogodkov zadnjih nekaj dni. Maja se je podala v Kiberpipo na predstavitev projekta Linusa Nilssona, ki v svojem tehnološko naprednem projektu I Love My Previous One tematizira izgubljene ljubezni. Ida si je ogledala 1. Bienale Proširenih medija v Beogradu, Miha pa se je podal v Mestno galerijo na >>mcolner, komentarji
  V Sloveniji se v zadnjem letu zdi, da je dozorel čas, ko ponovno postaja aktualno branje in razmišljanje o delu politične filozofinje ter mislice Hannah Arendt. Lansko leto ji je bilo namreč posvečeno Mesto žensk in vmes sta bili v slovenščino prevedeni ter izdani dve njeni deli: Med preteklostjo in prihodnostjo ter Eichmann v Jeruzalemu. Simptomatično je tudi, da je temeljni predmet letošnje Delavsko–punkerske univerze koncept totalitarizma, ki prav tako ne more mimo dela Hannah Arendt, Izvori totalitarizma. >>Julija_sa, komentarji
... kontroverzne Busheve fotografije v New York National Library ...
... slovenski pisatelji proti tobačnem zakonu ...
... Slovenski dnevi v Celovcu z Andrejem Rozmanom Rozo in ekipo Za dva groša fantazije ...
>>Iva Kosmos, komentarji
Letos mineva dvajset let, kar je umrl slovenski pesnik, dramatik in avtor besedil Gregor Strniša. Ob tej priložnosti je pri založbi Beletrina izšla knjiga njegovih zbranih pesmi, ki vsebuje vseh sedem Strniševih pesniških zbirk, dve avtopoetološki besedili in kvalitetno spremno besedo avtorja Aleša Štegra. >>Ana Duša, komentarji
 Luka Prinčič je na samostojni razstavi radijske umetnosti Valovi v javnem prostoru: SQUARES, ki smo jo lahko izsledili z radijskimi FM-sprejemniki na petih lokacijah v centru Ljubljane med 4. in 9. decembrom, predstavil izbor radijskih vsebin. Po eni strani se ukvarja z avdiopredstavnostjo vizualne umetnosti ter s teorijo in zgodovino radijskega medija. Hkrati pa postavlja nekatera temeljna vprašanja identifikacije sodobnega človeka v relaciji z znanostjo, religijo in vlogo, ki jo pri obeh igra zvok oziroma glasba. >>IdaH, komentarji
»Ali greva v »grad«?« je rekel in zamahnil s kretnjo otroka.
»Grad« ni bil del podstrešja – bil je popolnoma nov svet. To, da sta se povzpela na podstrešje je zanju pomenilo potovati, obiskati Bombaj, London ali Amsterdam, povzpeti se na krov jadrnice ali balona, vstopiti v šotor sredi afriške džungle ali pa pasti v ječo nekega fevdalnega gradu, kjer bi umrla od žeje in lakote, če ne bi bila pogumna in premetena pustolovca, ki sta se vedno znašla. Brazilska proza četrtič, odlomek iz romana Portret Erica Verissima, v oddaji Tu pa tam to nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih. Interpretacija: Urša, Botz in Stanko
Prevod in spremna beseda: Tina Kuralt
>>
kristinas, komentarji
Tomás Mac Síomóin, rojen v Dublinu leta 1938, je študiral naravoslovje; diplomiral je iz biologije, doktoriral na Cornell University v New Yorku. Več let je predaval na irskih univerzah, potem pa se je posvetil zgolj pisanju. Izdal je štiri pesniške zbirke. Piše tudi kratke zgodbe, romane, eseje, kolumne in prevaja iz španščine in katalonščine. Živi v Kataloniji. Leta 2007 je bil gost mednarodnega literarnega festivala Vilenica v okviru predstavitve manj poznanih književnosti Evrope. >>petrak, komentarji
Tomás Mac Síomóin piše v irščini. Pesmi, ki jih bomo slišali v oddajah Rimo v eter – rimo v veter na Radiu Študent, je po avtorjevem angleškem prevodu v slovenščino prepesnil Uroš Mozetič. Objavljene so v Antologiji sodobne književnosti v irščini, naslovljene Amanairis, ki je pod uredniško roko Tine Mahkota izšla pri Društvu slovenskih pisateljev leta 2007.
>>petrak, komentarji
 Če ste v tem tednu čez dan kdaj postopali okoli Kinodvora, ste se zagotovo začudili, ker ni mrtvo molčal kakor zadnjih nekaj mesecev, temveč je v njem brnelo ljudi. Seveda, okupiral ga je festival Animateka, ki zdaj že četrto leto zapored prebuja zmrznjene obraze in v Ljubljano prinaša pisan izbor animiranih filmov, ki jih večinoma lahko ujamemo le v dneh Animateke ... >>Saška, komentarji
 Ker se je Animateka letos več kot očitno zgodila po čudežu, je vse skupaj dober dokaz, da se čudeži očitno dogajajo tudi v sodobnem svetu. Lepo pa bi bilo, če bi financiranje in podpiranje utečenih in kvalitetnih projektov postalo pravilo in ne splet srečnih naključij. >>TisaV, komentarji
  Umberto Eco, italijanski lingvist, mislec, univerzitetni profesor in pisatelj je v torek prejel častni doktorat Univerze v Ljubljani. Ob tej priložnosti je v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma predaval o zgodovini grdega. Predavanje, ki so ga na velikem zaslonu prenašali tudi v predverju CD in na FF, je bil pravzaprav povzetek njegove knjige On ugliness, ki naj bi v slovenščini izšla v drugi polovici prihodnjega leta ... >>špela f., komentarji
 Na ta sredin večer lahko prisluhnete posebnemu intervjuju. Včeraj dopoldne nam je uspelo dobiti na telefon Taslimo Nasrin – bangladeško književnico ter borko za pravice žensk. Taslima Nasrin se trenutno nahaja na skrivni lokaciji v Indiji. Na skrivni zato, ker različne skupine islamskih fundamentalistov zahtevajo njeno smrt ali pa vsaj izgo >>JasminaJ, komentarji
|
| Najbolj brano |
