|
Ko sedimo v kinodvorani smo v glavnem v vizualnem načinu, bivanju, percipiranju vizualnosti, a hkrati se nam v podzavest zariva agresivna oziroma večinoma intenzivno sugestibilna zvočna podoba. 27. deviantovi fragmenti so posvečeni umetnikom - oblikovalcem zvoka v filmih. Njihovo delo smo devianti skolažirali v nekaj rahlo drugačnega: -> Alien -> Ghost in a shell -> A.I. -> Hulk -> Iron Man -> Blue Velvet -> Hero -> Naked Feminist -> Subwoofer priporocljiv! >>nova, komentarji
Sto dvajset (podobnih) fotografij se to poletje hladi pod krošnjami Jakopičevega drevoreda v parku Tivoli. Sto dvajset podob "gledališča podob" režiserja Tomaža Pandurja.
Razstava "Skulpturirani čas v gledališču Tomaža Pandurja" je preveč polna takšnih in drugačnih fenomenov, da bi se zmogla izogniti kakšnemu komentarju. Pa naj bo to z vidika deformiranega gledališčnika, kulturnega občana, naključnega mimoidočega ali pa razposajenega turista. >>Zala Dobovšek, komentarji
Prvi del skanidanvske mizantropije, izpod nebogaboječih, osmojenih prstov norveškega "bedboja" Matiasa Falbakkna. Kdor si upa.. >>Matjaž Juren - Zaza, komentarji
Dobro poznavanje celotnega problemskega polja filozofije je skorajda nemogoče, je pa koristno vsaj obrobno poznavanje vsake izmed filozofskih disciplin ter smeri in za ta namen še kako prav pridejo različni celostni pregledi, uvodi, priročniki, vstopi, povzetki ali zgodovinski prikazi, ki si naložijo nič kaj lahko nalogo razumljivega povzemanja najpomembnejših filozofskih dognanj. Nekaj podobnega je poizkusil storiti tudi Nigel Warburton v delu Filozofija - Temeljna spoznanja. >>tadej meserko, komentarji
Na vrsti je oblačenje. To ga razveseli. Silikonska nadomestka za prsi zavije v tesen črn steznik, nadene si platinasto lasuljo in rodi se Claudette. Gospodična, kot želi biti ogovorjena, za popoln izgled izbere dolgo rdečo obleko, s hrbtom v vetru in v mednožje vpijočim razporkom med nogama. Danes bo damska, ne bo se plazila. Nadela si bo najljubše črne čevlje z vrtoglavo peto. Z njimi nikoli ne razočara.
Interpretacija: Luka, Polona in Stanko
KLIK DO POSLUŠANJA CELOTNE ODDAJE! >>kristinas, komentarji
Ob 16h se v živo javljamo iz Berlina, da poklepetamo o 6. Berlinskem bienalu za sodobno umetnost... >>zalavi, komentarji
157. edicija Art-aree bo namenjena dvema pomembnejšima in zanimivejšima domačima dogodkoma v polju sodobne umetnosti. To je samostojna razstava z naslovom '15 objektov' vzhajajočega domačega avtorja Petra Raucha, ki je v vročih poletnih dneh zasedel prostore galerije Vžigalica. Na drugi strani je bila v fokus vzeta velika skupinska razstava sodobne umetnosti iz področja nekdanje Jugoslavije, ki se je pod naslovom '255.804 km2' pred mesecem dni odprla v ljubljanski Mestni galeriji. >>IdaH, komentarji
Povod za pričujoče delo je bilo povabilo Ranciére-u, da naj odpre razmišljanja, ki jih je neka umetniška akademija na osnovi idej iz njegovega znamenitega »Nevednega učitelja« posvetila gledalcu. >>Nina Cvar, komentarji
53. oddaja za raziskovanje avtonomnega radijskega jezika v realnosti hibridnih medijev prinaša 'poletno razigrani' glasbeno-poetski miks.
Featuring: DJ Food, People Like Us, William Burroughs, Brion Gyson, Allen Ginsberg, Jean Cocteau, Antonin Artaud, Rene Magritte, DJ Spooky and 'Balada za malu meduzu'.
>>Bojan Anđelković, komentarji
Ferropolis je mesto iz železa, spremenjeno v odprti muzej, ki svojo infrastrukturo ponuja različnim kulturnim dogodkom. Ogromne železne konstrukcije, nekakšni bagri-velikani so v času svojega delovanja služili za miniranje in odkopavanje rjavega premoga, danes pa zapuščeni veličastno mirujejo na koncu manjšega polotoka, ki sega v umetno jezero. Pretekli konec tedna so bagrom, poimenovanim »Komar«, »Meduza«, »Dvojčka« ter »Mad Max«, že trinajstič nadeli uhane v obliki disko krogel. Začel se je Melt. >>zalavi, komentarji
V Ljubljani imamo nov most. No, v Ljubljani imamo več novih mostov in bržkone se nam v kratkem obeta še kakšen, več kot ducat jih utegne prečiti Ljubljanico med Prulami in Mrtvaškim mostom pri Kliničnem centru. Pa vendar naj bo dejstvo, da so mesarji končno dobili svoj most, deležno posebne obravnave. No, ako neprepoznan po imenu, gre torej za tisti most, ki od desetega julija preseka niz Plečnikovih arkad ob Ljubljanici in se z dvema granitnima kladama vpne nad Petkovškovo nabrežje. >>Peter Karba, komentarji
Tokrat smo za vas pripravili pregled dogajanj na prihajajočih se poletnih festivalih, z Andrejem Urbancem smo se pogovarjali o Solarnem kinu, v zadnjem delu današnje edicije pa boste lahko prisluhnili še kratkemu posnetku Nike Autor, avtorice dveh dokumentarnih filmov,«Razglednic« in »Poročila o stanju prosilcev za azil v Republiki Sloveniji od januarja 2008 do avgusta 2009«, ki smo ju lahko videli na letošnjem festivalu migrantskega filma Na poti. >>Katja, Nina in Andrej, komentarji
Trenutne gospodarske bilance so vsekakor primer čas za razmislek o perspektivi, ki jo ponuja realnost obstoječega sistema. Zadovoljivega, predvsem pa primernega odgovora s strani klasičnih družbenih analiz ne gre pričakovati. Dejstvo, da je svetovno prizorišče bolj kot radikalnih strukturnih sprememb deležno estetskih neoliberalnih korekcij, priča o aktualnosti in nuji alternativnih paradigem. Mednje se zagotovo umešča Evrocentrizem: Kritika neke ideologije Samira Amina. >>Ana Podvrsic, komentarji
V Galeriji Photon se je v ponedeljek odprla razstava z naslovom Kdo naj živi in kdo mora umereti?. Na razstavi projekte predstavlja pobudnica razstave Zvonka Simčič v sodelovanju z Marino Gržinić in Aino Šmid. Hlad zatemnjene galerije na Križevniški in udobni džabuzi, na katere se lahko zleknemo, zelo odgovarjajo formatu razstave, ki predstavlja video dela in tekstualne projekte, ki zahtevajo intelektualni napor, a telo počiva. >>IdaH, komentarji
Današnje pismo je prispelo iz Berlina, ki je bilo pred dnevi priča koncu velike nogometne evforije. Ob 16. uri govorimo o privoščljivosti, ponižanju in perspektivnosti. O tem, da misel, da je nogomet šport, ki ga igra 11 mož na vsaki strani, na koncu pa vedno zmagajo Nemci, morda izgublja svojo veljavo. Ali pač?
>>zalavi, komentarji
Če iz obzira vzamemo pretirano hvaljenje lastne seksualnosti glavnega lika in če se ne sprašujemo po ponavljanju motivov, ki po drugi strani le s tem pridejo do največje množice ljudskih možgan, je knjiga odlično branje, ki pa ga ni odnašati s seboj na poletne počitnice, če imate, kot vsako leto, letos zopet željo brati trivialno literaturo. To Angeli, demoni in kurbe pač niso. >>Andrej Tomažin, komentarji
V letalu začutim sočutje do stevardes, ki so kot majhne sanjale o spoštljivem poklicu, ki ga opravljajo najožja, najbolj visoka in najlepša dekleta. Ker pa so se prepozno rodile, morajo potnikom na vsakem koraku še kaj prodati. Po hudi turbulenci pristanemo nekje blizu Trsta, vreme je soparno, bliža se nevihta, bankomat ne dela in nihče ne govori angleško. Do Ljubljane je še ura in pol. >>zalavi, komentarji
V četrtek, 8. julija, v tokratnem Večernem pogovornem terminu na valovih Radia Študent gostimo vsestranskega umetnika in svojevrstnega raziskovalca Marka Peljhana, ki že od sredine 90. let dalje deluje na presečišču uporabne znanosti in utopične umetnosti.
Leta 1994 je pognal večletni projekt Makrolab, ki je dobil logično nadaljevanje pred z iniciativo Arctic Perspective Iniciative.
V obsežnem pogovoru bo Marko Peljhan razgrnil ključna dejstva o svojem trenutnem delovanju.
Oddaja v celoti! >>mcolner, komentarji
Kolaz med globokoumnostmi iz Matrix-a (do we have a choice? we already made the choice but we're here to understand it), The Naked Feminist - dokumentarec o artikuliranih intelektualno sposobnih zenskah, ki so se odlocile biti v pornografski industriji (they made the choice, do they understand it?), The Day The Earth Stood Still, Forbidden Planet kot sci-fi projekcija sedanjosti... Schostakovič, kot source. >>nova, komentarji
V svoji poeziji se Rok Horžen loteva vprašanj smisla, se vdaja, si spet premisli, trpi, razmišlja o ljubezni, zaradi nje popizdeva, šprica s peper sprejem, si spet opomore, se naveliča in tako naprej. Torej poskuša razreševati razna eksistencialna vprašanja, s katerimi se sreča vsak posameznik na neki točki življenja. Vse v najlepšem redu. A danes, ko lahko vsakdo izda svojo knjigo, to ne more biti več dovolj. >>Jelena Mikloš, komentarji
Grenkoba nasmeha je igrano dokumentarni film, ki ga je 12 obsojencev iz Doba pripravilo skupaj s Kulturnim društvom Center 21. Poleg zabavnih igranih sekvenc v dokumentarnem stilu predstavlja zapornike in njihove refleksije o tem, kako doživljajo življenje v zaporu, o upih in strahovih po povratku in o njihovem doživljanju svobode. Za okus smo pripravili nekaj njihovih izjav iz filma, pogovor z enim izmed zapornikov-igralcev in komentar koavtorjev filma iz Centra 21. >>Romana Z., komentarji
Izbrane so bile tri kratke zgodbe literarnega natečaja oddaje Tu pa tam:
MAJA ČEHOVIN - kratka zgodba CLAUDETTE
DIJANA MATKOVIĆ - kratka zgodba CHET BAKER, ŽLICA IN LUČ NA DESNI
MATJAŽ ZOREC - kratka zgodba KLOŠARJI
Iskrene čestitke!
>>kristinas, komentarji
Želeli smo spisati popoln oglas za očetovo masažno terapijo. Oče je hotel, da se poudarijo njegove izkušnje z olimpijskimi atleti. Mama je trdila, da je njegova najmočnejša konkurenčna prednost status sovjetskega begunca. Na koncu sta se zedinila za kombinacijo obojega, jaz pa sem zapisal: Roman Berman, trener sovjetskih olimpijcev in begunec komunističnega režima, ponuja kvalitetne masažno terapevtske storitve!
Interpretacija: Valerija in Dino
Prevod in spremna beseda: Valerija Peternel
>>kristinas, komentarji
Izmišljena nemška vasica iz začetka 20. stoletja se zdi študijski primer prenosa sočasne Freudove artikulacije nezavedne dinamike potlačitve iz polja subjekta na kolektivno raven. Onstran vprašanja o klinični vrednosti Freudove teorije Eichwald utemeljuje historično vrednost njene pronicljive diagnostike klavstrofobične družbe, ki temelji na potlačitvi nasilja in grehov pod masko družbene spodobnosti in puritanske morale. >>katjaČ, komentarji
Madame Butterfly lahko razumemo kot parafrazo šale o globalizmu, saj slovensko gledališče uprizarja opero, v kateri nam italijanski libretist pripoveduje zgodbo o Japonki, ki sredi svoje domovine sanjari o svojem ameriškem možu. Če je opera daljna potomka antičnega gledališča, v katerem so, sicer iz drugih razlogov, moški igrali ženske vloge, pa je danes ta njena specifičnost zasedanja vlog glede na vokalne lastnosti pevcev prignana do neke povsem druge skrajnosti. Le v operi so Japonci lahko modrooki.
>>Martin Horvat, komentarji
...S Hanekejevim Belim trakom se začenja prva sezona letnega kina Kinodvorišče...
...V projektnem prostoru Galerije Gregor Podnar na Kolodvorski 6 v Ljubljani danes ob 20h odpirajo samostojno razstavo Marzene Nowak...
...Pazi! Z jutrišnjim dnem bo ljubljanske ulice vnovič obiskala Ana Desetnica...
>>Nina Cvar, komentarji
Nekateri zlobneži sicer trdijo, da je slovenskim nogometašem na tekmi proti Angliji le 3-krat uspelo povezati po 2 podaji žoge, vendar je ekipa Napihovanja po ponovnem ogledu tekme ugotovila, da so naši fantje to naredili celo 4-krat, enkrat pa jim je uspelo povezati celo 3 dodajanja, ne da bi pri tem izgubili žogo, kar je res neverjeten uspeh slovenskega nogometa!
>>Bojan Anđelković, komentarji
...pogovor o zgodovini in življenju slovenske GLBTIQ skupnosti v Kulturnem centru Q
...zgodovinsko srečanje kulturnih novinarjev RŠ >>Barbara D, komentarji
V nocojšnji Temni zvezdi boste lahko prisluhnili pogovoru s filmskim publicistom, založnikom in urednikom založbe UMco, Samom Rugljem. Povod je integralni slovenski prevod tretje izdaje Svetovne zgodovine filma Davida Bordwella in Kristin Thomson. Skupaj s knjigami 1001 film iz leta 2006, Knjigo o filmu iz leta 2007 in Razumeti film iz leta 2008, je založba UMco ob pomoči Slovenske kinoteke tako zaokrožila velika temeljna filmska prevodna dela ... >>Bojan Anđelković, komentarji
Po nekaj letih zatišja se v slovenski prostor vrača razprava o postfordizmu, ki smo jo sicer natančneje lahko spremljali in preučevali v letu 2004. Tistega leta je namreč Delavsko pankerska univerza organizirala letnik na isto temo, kjer so se zvrstila različna predavanja in branja. Tokrat smo dobili zbornik, ki ga je uredil Gal Krin založili pa so ga na Mirovnem inštitutu. >>tadej meserko, komentarji
|
| Najbolj brano |
