To, ?emur boste lahko tokrat prisluhnili, bo presek skozi zna?ilne vsebine albuma »Orientation«, ki ga je podpisal senegalski pevec Thione Seck potem, ko ga je med leti 1999 in 2005 pripravil ob sodelovanju senegalskih, egip?anskih, indijskih in francoskih glasbenic in glasbenikov. Album je namre? lani sredi avgusta kot njegov tretji lastni mednarodni javnosti dostopni izdelek iz?el pri londonski zalo?bi Stern's Africa ter se nemudoma uvrstil na vrhove raznoraznih izborov najbolj?ega na podro?ju t.im. »svetovnih godb«. Zdaj je v ?e potekajo?em postopku za podelitev »BBC Radio 3 World Music Awards« izbran med ?tiri najbolj?e albume, ki so iz?li v letu 2005 na podro?ju tovrstnih ustvarjalnih praks nasploh..,. (v celoti...) >>

Sensational je en ?uden ti?, ki ga mnogi poznate predvsem po delu z zalo?bo WordSound, za katero je posnel kar tri albume, nato pa se je preselil k Pattonovem Ipecacu, kjer je posnel ?e en album, vendar to ?e ni bilo vse. Sensational je snemal ?e naprej in po tem, ko so mnogi njegovo kariero ozna?ili za kon?ano se je vrnil z novo plo??o "Speaks For Itself", ki je pravzaprav isto nadaljevanje dela Sensationala, kot smo ga bili vajeni do sedaj, z maj?keno razliko, da je Sensational o?itno zelo izgubljen ali pa vsaj "orng" zadrogiran. ?koda! >>

Multiin?trumentalist Bobby Heckscher je ob koncu devetdesetih let, potem ko je zaklju?il poglavje z bendom Magic Pacer in si je ?e pred tem nabral dovolj izku?enj ob sodelovanju z Beckom, pri snemanju albuma »Stereo Pathetic Soul Manure« pri?el okoli sebe zbirati ?tevilne glasbenike. Ob koncu devetdesetih se je v Los Angelesu oblikovala devet?lanska zasedba The Warlocks, ki je svoj navdih iskala pri godbah prototipa Velvet Underground, hkrati pa sku?ala v izraznost vklju?iti elemente krautrocka in space rocka. Nastala je privla?na razli?ica neo-psihadeli?nega glasbenega izraza in kaj kmalu so The Warlocks pri?eli sodelovati z najstarej?o neodvisno ameri?ko zalo?bo Bomp!... (v celoti...) >>

Če v časopisju preletimo sezname didžejev, ki so se v letu 2005 najbolj priljubili predvsem nemškim ljubiteljem elektronske glasbe, skoraj ne moremo zgrešiti imena DJ Koze. Sinonim, ki si ga je za svoj zadnji samostojni projekt izbral Stefan Kozalla sicer malce samoironično namiguje na slengovski izraz za bruhanje, ampak če pustimo ob strani pokvarjeni nemški humor, potem nam bo takoj jasno, da je njegovo sukanje za gramofoni ter neutrudno produciranje usodno zaznamovalo preminulo leto. Koze je namreč objavil celo vrsto malih plošč, sodelovanj in kar dva albuma: prvega pod sinonimom Adolf Noise, drugega pa premierno pod imenom DJ Koze. Seveda je prvi namenjen predvsem brezglavemu poskakovanju po klubskih plesiščih, druga plošča z naslovom Kosi Comes Around pa je poleg ritmičnega razgibavanja namenjena tudi domačemu konzumiranju. Kozalla si je koncept techno, house, elektro in ambientalne eklektike zastavil tako, da so komadi v prvi vrsti brezčasni in vedno znova namenjeni kvalitetnemu poslušanju. To mu je na nek način kar uspelo, vsekakor pa je pri zaokroženi albumski celoti presegel enodnevnost njegovih prejšnjih malih plošč, ki so bile pogosto le hitre skice tega, kar je kasneje preoblikoval v album Kosi Comes Around (v celoti...) >>

Danes ponavljamo v Tolpi bumov najboljši tuji album leta 2005 po izboru sodelavcev glasbene redakcije RŠ: LCD Soundsystem - LCD Soundsystem (DFA/EMA/Dallas, 2005).
Recenzijo z dne 17. 2. '05 najdete na tem linku
>>

Danes ponavljamo v Tolpi bumov najbolj?i doma?i album leta 2005 po izboru sodelavcev glasbene redakcije R?: ?ompe - ?ompe (Zalo?ba Sanje, 2005).

Recenzijo z dne 26. 5. '05 najdete na tem linku

>>

Združevanje kontrastov lahko bodisi postreže z nečim nadpovprečno zanimivim, ali pa nečim povsem neprebavljivim. Giulia Loli alias Mutamassik v svoji glasbi kombinira militantno pogojeno godbo arabskega porekla, ter zahodnjaško klubsko orientirano glasbo. Če za američane in arabce, še posebej po polarizaciji, ki se je pojavila po 11.9., velja načelo 'manj se vidimo, raje se imamo', za Mutamassikino združevanje glasbe tako različnih in nasprotujočih si kultur, velja ravno nasprotno. Sicer ni prva glasbenica ki se je lotila tovrstnega pristopa, pa vendar v primerjavi z Talvinom Singhom ali Banco de Gaia, njena glasba dobi drugačne razsežnosti... (v celoti...) >>

... Izdaja plošče Črna kuhna je pogumno dejanje. V času, ko se nam ljudsko slovstvo s svojimi svetniki in hudiči ne zdi prav nič več »fotogenično«, lotevanje tovrstnih tem predstavlja tveganje, da izdelek ljudi že v štartu ne bo zanimal. To se s Kuhno vsekakor ne sme zgoditi. Temačni pravljični »horror«, ki ga uspešno svetlí godčevski zvok Tolovajev Matajev, predstavlja novo zvezdico slovenskega folk-revivalskega neba ... (v celoti...) >>

Če je pisec teh vrstic na prvi dve plošči Black Rebel Motorcycle Club padel na prvo žogo, pa je primer albuma »Howl« diametralno nasproten. Kar nekaj časa je namreč potreboval, da se je na nek način sprijaznil s tem, da so ubrali novo, bolj akustično pot in se lotili raziskovanja tradicionalnih ameriških zvokov, predvsem Jezuslanda oz. juga ZDA in s tem bluesa, countryja, gospela, ... >>

15. oktobra leta 1997 so v vesolje izstrelili sondo z imenom Cassini-Huygens. Cilj okoli tri in pol miljarde kilometrov dolgega potovanja je bil na -180 stopinj celzija ohlajeni Saturn, ki ga je naprava julija 2004 tudi dosegla. Potem ko je uspešno prečkala Saturnove prstane, se je decembra sonda razdelila na orbiter Cassini in sondo Huygens. Prvi sedaj kroži okoli Saturna, slednja pa je v začetku letošnjega leta pristala na največji izmed 33 znanih lun tega planeta.Ta luna se imenuje Titan ... (v celoti...) >>

Na novi solistični plošči se 63-letni John Cale (znova) giblje v osnovno rockovsko špuro vpleta druge žanre. S pomočjo mlajših sodelavcev Herba Grahama (Macy Gray) in Mickeyja Petralie (Beck, Rage Against The Machine, Dandy Warhols) je posnel več kot soliden izdelek.


>>

Cabruera je še en od novodobnih glasbenih hibridov brazilskega severovzhoda, ki v zadnjih letih osvaja mednarodne odre in tržišča. Kvintet, ki prihaja iz mesta Campina Grande v državi Paraiba, se je pod vodstvom vokalista in multiinstrumentalista Arthurja Pessoe zbral leta 1998. Pod velikim vplivom recifenske »mangue-beat« scene je >>

Avstralski trio se na njihovem sedmem albumu predstavi z resničnim presežkom duše in stila, v novi, drugačni luč! Prvič v zgodovini benda bomo na albumu slišali tudi glasove - prispevka Chan Marshall (Cat Power) ter Sally Timms (Mekons), izvedeli pa bomo tudi, kako zveni v priredbi trojice The Zither Song muzikaša Lajka Felixa... Z albumom Cinder je Dirty Three, čeprav z istimi stalnicami, uspelo razpreti še neodkrita obzorja svojega zvoka ter kaže, da v 14 letih obstoja, še zdaleč niso vse povedali... >>

Maker izhaja iz falange talentiranih chicaških producentov, ki so se ob ekspanziji nekaterih najvidnejših imen te scene, kot je recimo Common, predstavili javnosti, ki je pričela malce bolj brskati po chicaških podzemnih vodah. Maker seveda tam nikakor ni novinec, saj deluje že precej let, po izdaji nekakšne kompilacije »Honestly« pa je izdelek »Shooting The Breeze« njegova prva samostojna inštrumentalna eskapada... (v celoti...) >>

Najbrž bo ime zasedbe, ki jo gostimo v današnji oddaji, nekaj pomenilo le starejšim poslušalcem Radia Študent ter tistim, ki bolj zavzeto spremljajo dogajanje na domači alternativni sceni. Na lepem prijazni mutant je kajpak novodobna inačica zasedbe Na lepem prijazni, ene bolj samosvojih protagonistk slovenske novovalovske scene iz osemdesetih let. Prvotna zasedba se je sicer zbrala leta 1978, opozorila nase tako slovensko kot širšo jugoslovansko publiko s singlom, uspešnico Faeton – ki je bil leta 1979 v jugoslovanskem glasbenem mesečniku Džuboks izbran za drugi singl leta – ter albumom prvencem, posnetem leta 1980, le leto preden so se odločili za dolg, a – kot zdaj kaže – začasen premor ... (v celoti...) >>

... Po treh letih je skupina le objavila album in z njim dokončno materializirala svoj obstoj. Ali se je podala v soj ali senco slovenske glasbene scene, bo seveda pokazal čas, vendar pa je več kot očitno, da se bo težko prebila v ospredje, saj je njihova glasba drugačna od prevladujočih trendov in za zdaj še ni pokazala dovoljšnje agresivnosti na trgu. Ne gre za to, da bi bila neaktualna, prav nasprotno − Hard.com igrajo moderno glasbo. Ni pa narejena po šabloni glasbenega marketinga in posledično večjega zanimanja domačih medijev, kaj šele večinskega glasbenega okusa tako sredinske kot celo alternativne domače publike.
Hard.Com niso dinozavri, ampak zelo kreativen glasbeni tim, ki se je agilno podal v zelo nevarno križanje tršega rockovskega zvoka s plesnim elektro nabojem in izoblikoval zelo eklektično in temačno govorico... (v celoti...) >>

Anadonia je novi album skupine Pure H, ki je izšla na slovenski založbi Pharmafabrik. Na albumu je gostovalo več glasbenikov, natančneje trije bobnarji, dva basista, dve vokalistki in en kitarist. Snemanje plošče je potekalo na različnih lokacijah, med drugim tudi v placih za vaje in celo v neki garaži brez elektrike, kjer je za zapis zvoka skrbel zavijajoči, a očitno nesmrtni, 30 let star Iskrin kasetofon. Kot se da razbrati iz zadnjih stavkov, so se Pure H ognili mainstreamovskim produkcijskim prijemom in ohranili pošteno mero kletne kulture. Material za album se je nabiral skozi daljsi čas, na koncu pa se je iz dve urne zvočne doze izbralo komade, ki nekako opisujejo obdobje po zadnji plati. CD se je posnel in zmiksal letos, izbrane pesmi pa se nam izpovejo v eni uri... (v celoti...) >>

Predstavili vam bomo zadnji album senegalskega pevca Cheikha Loja »Lamp Fall«, ki je bil posnet v zadnjih dveh letih v studijih v Dakarju, Salvadorju v Bahiji v Braziliji in v Londonu ob sodelovanju množice afriških, brazilskih in evropskih glasbenikov.
Album je zares nadaljevanje in vrhunska nadgradnja prejšnjega albuma »Bambay gueej«. Idejno in s tem tudi zvokovno je presenetljiva razširitev v Lojevem opusu do zdaj predstavljenih izraznih področij.
Nič ne bomo pretiravali, če rečemo, da je pri nastajanju tega albuma sodelovalo skoraj 100 glasbenikov.
Album vsebuje trinajst skladb; ob desetih lastnih je Lo zanj izbral in predelal še tri zahodnoafriške klasike iz 60. let prejšnjega stoletja.
Ob že tako bogati beri albumov vrhunskih afriških izvajalcev v tem letu gre zagotovo za enega izmed najboljših med njimi.
In tako, mimogrede: vse kaže, da bomo marsikaj tokrat slišanega kmalu poslušali tudi »v živo«; na preddrugogodbenem koncertu Cheikha Loja v ljubljanskih Križankah. >>

Kreativna sredina pariških producentov žlahtne plesne glasbe že od leta 1997, ko je izšel prvenec zasedbe Daft Punk, vsako leto postreže z vsaj enim presežkom. Letos smo bili deležni kar treh: za enega je poskrbel starosta scene Laurent Garnier, za drugega Jackson s svojim Computer Bandom, tretji pa je prišel iz delavnice Guillaume Berroyerja, ki deluje pod psevdonimom Ark. Slednji je v širši glasbeni javnosti ostal dokaj neopazen, ampak povsem neupravičeno, saj se zlahka postavi ob bok Jacksonu, ki je bil deležen veliko večje pozornosti predvsem zaradi prestopa k založbi Warp. No, pri poznavalcih tovrstne glasbe je bil Berroyerjev 'Caliente' odlično sprejet, založili pa so mu ga pri izjemno cenjeni berlinski založbi Perlon records... (v celoti...) >>

Novembra letos se je izvalil že drugi plošček mlade in entuziazma polne skupine Moveknowledgement, imenovan Ant People. Na njem srečamo enajst energičnih komadov, ki ves čas poplesujejo v kontinuiranem ritmu, ob tem pa se nenehno preobražajo v različne plesne in manj plesne žanre. Grupo sedaj sestavlja osem članov... (v celoti...) >>

Tokratna Tolpa bumov odkriva novo silo, ki prihaja iz ljubljene nam Islandije. Plošča Mugimama − Is This Monkey Music? pevca in avtorja Orneliusa Mugisona je sicer izšla že novembra lansko leto in si v tem času pridobila že mnogo odličnih kritik. Proglašena je bila celo za najboljši islandski album po izboru tamkajšnih glasbenih kritikov, kjer je premagal celo velikanko, kot je Björk. Po mnenju publike pa svoje glasbeno izražanje dopolnjuje še z odličnimi koncerti, saj mu je le-ta dodelila še naziv najboljšega koncertnega izvajalca in proglasila odličen komad Murr Murr z nalezljivo kitarsko linijo za najboljši komad leta na Islandiji. Kljub vsem hvalospevom o njegovi glasbi pa ga je širša okolica spoznala po zaslugi vsem nam dobro poznanega in na tem radiu mnogokrat omenjenega Mikea Pattona. Ta je pri svoji založbi Ipecac Recordings letos jeseni reizdal Mugisonov album, ki ga bomo lahko v kratkem poslušali v celoti... (v celoti...) >>

Ali je slovenska glasbena scena že doživela lastni vrhunec ali ga šele bo, je morda malce nesmiselno ugibanje, saj je, če ne drugega, na tej isti sceni prisotnih vsaj nekaj zasedb, ki delujejo več kot leto dni in niso ravno muhe enodnevnice. No, in ena izmed takšnih zasedb so tudi kranjski God Scard, ki so po kar nekaj letih aktivnega delovanja spravili skupaj uradni prvenec s trinajstimi skladbicami modernega metala ... (v celoti...) >>

Oliver Braun si je zadal precej težko nalogo, namreč reinterpretirati različne zvrsti v njemu tipični maniri zatikajočih se semplov, razrezanih instrumentalov in kričečih vokalov, ki so na njegovih ploščah vedno bolj prisotni. Zvočni koščki si sicer sledijo v ritmičnem zaporedju, toda poslušalec ima še vedno občutek, da je padel v neorganizirani zvočni kaos, kjer iz vseh strani prihajajo miniatirni delčki akustičnega instrumentarija. >>

Ljubljanski dvojec Ruins Matador je svoj vztrajni, zanosni in neprilagojen kreativni napor zadnjih petih let končno zaokrožil v zrelem, ambicioznem studijskem projektu, ki glede drznosti in jasnosti vizije ter brezkompromisne doslednosti pri uveljavljanju umetniške ideje skorajda nima para v domači neodvisni produkciji zadnjih let. Unikaten preplet tradicije novega vala, zgodnjega minimalizma in ambienta na eni strani ter najsodobnejših elektronskih eksperimentalnih podvigov na drugi. In kar je najboljše -brez preveč očitnih citatov iz katerekoli od omenjenih praks. Ruins Matador sta, zasidrana v tehtni tradiciji in ob kvalitetnem razgledu čez sodobno dogajanje, uspela razviti samosvoj, jasno razpoznavni jezik....v celoti -> >>

... Album The Girls Seem Happy, The World Seems Dead zaznamuje unikaten preplet tradicije novega vala, zgodnjega minimalizma, ambienta in celo free jazza na eni strani ter najsodobnejših elektronskih eksperimentalnih podvigov na drugi. In kar je najboljše - brez preveč očitnih citatov iz katerekoli od omenjenih praks. Ruins Matador sta, zasidrana v tehtni tradiciji in ob kvalitetnem razgledu čez sodobno dogajanje, uspela razviti samosvoj, jasno razpoznavni jezik... (v celoti...) >>

Ruski pianist, skladatelj, improvizator, kreativni emigrant mlajše generacije sovjetskega jazza, Simon Nabatov, s ploščo ''A Few Incidences'' nadaljuje z lucidnim ozvočevanjem, rezoniranjem jazza, klasične godbe in improvizacije v medpolju zvoka in besede, glasbe in literature. Tokrat se je z imenitnim mednarodnim oktetom lotil pisave manj znanega ruskega modernista Daniila Kharmsa, leningrajskega avantgardista, čigar pisava je nihala med radikalnimi jezikovnimi zamahi ruskih futuristov in formalistov ter absurdnimi vpogledi v notranjost človeškega duha nadrealizma. >>

Po vseh zakonih narave bi moralo biti Prekmurje glasbeno najbolj osiromašeno področje. Širne ravnice, kjer se človek še obesiti ne more, ponavadi ljudem ne nudijo muzikaličnega navdiha. Glasba s tega področja bi zatorej morala biti depresivna ali vsaj otesnjena. Vendar se Prekmurci s tem ne strinjajo. S polno paro stresajo naokoli razno razne viže in pred kratkim nam je v ušesa padla nova zvočna veselica zasedbe Štefan Kovač - Marko bande. V stilu lokalnega partizana, po katerem so si nadeli ime, fantje zavihajo rokave in pljunejo v roke ter se odpravijo novim dogodivščinam naproti. In tako kot bi pravi prartizan rekel: ''Od suhega sadja je najboljš' špeh'', prekmurska pa banda pravi: ''Od elektronike je najboljš kitara.'' ... (v celoti...) >>

Drum and bass se v zadnjih nekaj letih vztrajno skuša znebiti notoričnih legend o zaprtosti scene in produkcije, klanih ter zvezah, brez katerih bojda ni možno uspeti. Trio Pendulum, ki prihaja iz avstralskega Pertha, je aktiven primer tistih, ki so na jadrih lastne produkcije odrinili iz domače luke v širni svet, točneje Anglijo. Tam so za založbo Breakbeat Kaos (za katero stojita producentska mogula Adam F. in Fresh) podpisali, posneli ter sproducirali pričujoč prvenec Hold Your Colour, ki nedvomno odstira nove zvočne kombinacije, ki tečejo na šusu bobna in basa... (v celoti...) >>

New Pornographers se giblje po robovih izpovednega pop-rocka in nam na dlani prinaša strukturno močne in stilistično zelo bogate skladbe, v katerih se prepletajo številni elementi, ki nikakor ne puščajo vtis zdolgočasenega ekleticizma. Nasprotno, vključevanje s tex-mexom ali z afro-popom nadelanih napevov v pop strukturo jim daje potencial nepredvidljivega. Podobno velja za lahkotne folk napeve, ki pogostokrat trčijo ob izrazite indie-pop elemente in še dodatneje širijo glasbeno izpovednost New Pornographers, ki jih brez težav uvrstimo med nadaljevalce pop undergrounda... (v celoti...) >>

Tokrat lahko promocijskemu materialu založbe Warp popolnoma verjamemo. Album Smash zadane ob prvem poslušanju, poslušalca ujame in ga do zadnjih kaotičnih taktov ne izpusti iz divje mešanice vsega mogočega. Eklekticizem je tukaj na pohodu v svoji najboljši luči, in to z izrednim občutkom za večplastno produkcijo, ki sicer vleče neštete vzporednice z ostalimi elektronskimi glasbeniki, obenem pa ima svojo prav posebno karizmo. Če ne drugače, smo pri francoskih elektronikih takšen pristop srečali le zelo poredko, kar pomeni, da je Jackson Fourgeaud že v tem smislu posebnež, ko boste slišali komade, ki smo jih pripravili za današnjo Tolpo bumov, pa si boste o njem mislili le še vse dobro... (v celoti...) >>