Kakšno je stališče Amerike glede izraelsko-palestinskega konflikta, je torej jasno. Nima ga. Ravno vztrajanje pri iskanju rešitve zgolj v okviru dvostranskih neposrednih pogajanj med Palestinci in Izraelom dokazuje, da je ta konflikt ustvarjen, da traja. Igra EU je še posebno grda. Nenazadnje s tem, ko skrbi za financiranje nekaterih osnovnih storitev, kar bi kot okupacijska sila moral početi Izrael, le-temu omogoča cenejšo okupacijo. Če je zahod enoten pri podpori Izraelu, pa so neenotni sami Palestinci. >>

Kako resna opcija je ameriški model nadzorovanja meja, kaže predlog nadaljnjega širjenja pooblastil Frontexa, ki zaenkrat še čaka na potrditev evropskega parlamenta. Če bodo v Uniji presodili, da je to potrebno, nas bodo nad schengenskim območjem kmalu nadzorovala brezpilotna letala, vselej pa bo nad nami tudi satelitsko oko. Za vse nelegalne prestopnike bodo poleg nacionalnih stražnikov skrbeli RABIT-i - enote za hitro posredovanje na meji, ki so namenjene hitremu odzivu na kriznih žariščih. >>

Kaj je v tej državi pomembno? Patria? Košarka? Zaupnica vladi? Nogomet? Omenjene hipne postavke iz javnega prostora ne morejo in smejo izrivati premislekov o temeljnih družbeno-dinamičnih procesih ter strukturah jutrišnjega in pojutrišnjega dne. Socialna država je med iniciacijskimi cilji posameznika osredinila delo. Nanj so vezane zgodnja vzgoja, pretežno usmerjeno izobraževanje in končni prehod na trg dela. Delovna kariera je bolj in bolj predpogoj za življenje v postmoderni družbi; je njen ključni člen. >>

Srbske oblasti, ki se seveda zavedajo, da brez evropske rešitve vprašanja Kosova ne bo srbske poti v Evropsko unijo, so se namesto neposrednega zaletavanja v nevralgični problem severa Kosova in njegovih institucij lotile previdnejše taktike. Nacionalno razdraženo domačo javnost so pomirile z nekaj banalnimi kritikami na račun Euleksa in s puhlicami, da paralelnih institucij na severu Kosova ni, Zahod in Unijo pa potešila s pečatnim dogovorom na petkovih neposrednih pogajanjih v Bruslju. >>

„Sem prototip nasprotnika drog,“ je bila izjava predsednice Liberalne demokracije Slovenije Katarine Kresal - deklarirane liberalke - za hrvaški Dnevnik.hr. Morda je imel predsednik Liberalne akademije Darko Štrajn še kako prav, ko je izjavil, da volivci potrebujejo novo levico. Kresalova je pač samo še en dokaz ambivalentne politike Liberalne demokracije Slovenije, ki je neka izprijena mešanica tradicije in neoliberalizma. Torej, zagovarjamo biznis, tam mora vladati čim večja svoboda. >>

Slovenski premier Borut Pahor je v petek v časniku Večer objavil prispevek z naslovom »Svarilo in smer«. Glede na vsebino in stil napisanega bi lahko sklepali, da je bil članek napisan po tem, ko je Katarina Kresal že napovedala svoj odstop. Zdi se namreč, da je poteza Kresalove, ki je še dodatno ohromila aktualno manjšinsko vlado, tudi samega Pahorja politično zlomila. Kot da gre za tekst človeka, ki ga je za trenutek zadela rahlo bolj realna zunanja podoba samega sebe. >>

Gospodarski razvoj Izraela se odvija na plečih Palestincev, tako tistih pod okupacijo kot tistih, ki živijo v izgnanstvu že od leta 1948, Slovenija pa v sozvočju s politiko ZDA in EU takšno politiko Izraela z obiski, kot je bil Pahorjev, legitimizira. Pahor je poleg tega predstavnikoma palestinskih oblasti na Zahodnem bregu poudaril priložnosti, ki da jih ponujajo neposredna pogajanja z Izraelci. Na tej točki je bilo treba globoko vdihniti in se pomiriti, da je nadaljnje komentiranje sploh možno. >>

Napad na Norveškem zagotovo opozarja na problem vzpona radikalne desnice, ki v Evropi zagotovo poteka že od padca berlinskega zidu naprej. In čeprav je Breivik bolj ekstremen od ultradesnih strank, ki večinoma ne dosegajo vodilnih rezultatov na volitvah, ampak komaj presežejo prag za vstop v parlament, je vseeno simptom, da Evropa do ekstremne desne politike v imenu svobode govora ne more biti neskončno tolerantna. >>

Voditelji držav evroobmočja bodo morali čez dva dni v Bruslju po več kot letu dni iskanja rešitev za skupno valuto v krizi svoja prizadevanja – ironično - nadaljevati z izhodiščne točke: z vnovičnim reševanjem grškega dolga. Že nekaj časa je namreč jasno, da več kot 100 milijard evrov vreden prvi paket posojil, ki sta ga maja lani Grčiji odobrila Evropska unija in Mednarodni denarni sklad, ne bo zadoščal za servisiranje njenega megalomanskega dolga. >>

Z nastankom nove države, ki jo je prvi za legitimno prepoznal severni Sudan, Bašir pa je s tem domnevno pokazal miroljubno sledenje sporazumu iz leta 2005, sta se sprožili dolgo pričakovana ter načrtovana virtualna in realna mašinerija, pa tudi spremljajoča patologija, ki so potrebne za obstoj in delovanje vsake države. Pridruževanje mednarodnim organizacijam, kot so Združeni narodi, Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad, spremljajo ideološki mehanizmi konstituiranja državne enotnosti. >>

Odločni spletni kolektivi, ki so si zadali cilj preseči staro svetovno ureditev, so dostavili novo potencialno rešitev sodobnih problemov. Spletna kriptografska valuta Bitcoin bi lahko omogočala varno in anonimno spletno poslovanje, ustvarjanje denarja pa ne bi bilo pridržano centralni avtoriteti. >>

Po včerajšnjem pogovoru premiera Boruta Pahorja s predsednikom stranke Zares, Gregorjem Golobičem, in predsednico Liberalne demokracije Slovenije, Katarino Kresal, je po premierjevih besedah jasno, da bo Zares zapustil vladno koalicijo. To je kasneje potrdil tudi predsednik stranke Gregor Golobič, predsednica Liberalne demokracije pa se še ni izrekla o njihovi odločitvi, čeprav pravi, da izgublja potrpljenje. >>

Volivci in volivke so svoje povedali, ni potrebe po odzivih in komentarjih tistih, ki so govorili ves čas do referendumskega dneva. Nesmiselnost izjav domačih gurujev političnega komuniciranja je že prav boleča. Odzivi strankarskih figur na zavrnitev vseh treh zakonov so iz utečene politične retorike izluščili bistvo ljudske volje v Sloveniji. To so v vseh teh demokratičnih, neodvisnih in suverenih dvajsetih letih politiki in ostali relevantni akterji izmaličili v poligon za strelske vaje iz populizma. >>

Retorika, ki jo je v kampanji o pokojninski reformi ubrala vladna stran, igra na noto zastraševanja. Gre nekako tako: »Če ne boste podprli naših predlogov, bo šlo samo na slabše, kajti v prepad drvimo že sedaj, saj tečemo za zadnjim vlakom«. In se nadaljuje: »Pa tudi, če jih boste, to še ni konec, kajti reforma v predlagani obliki ne bo zdržala več kot nekaj let.« Posledica takšnega načina je seveda nelagodje v družbi, ki se največkrat manifestira kot apatija ali jeza. >>

Nobelov nagrajenec iz leta 2006, ustanovitelj bangladeške banke Grameen, Mohamed Yunus, je pred 14-imi dnevi uradno odstopil s položaja direktorja institucije, ki jo je sam ustanovil leta 1983. Padec idejnega očeta in največjega promotorja mikroposojil revnim slojem prebivalstva pa simbolno sovpada z najhujšo krizo mikrokreditne panoge, ki se sooča z vedno več kritikami na račun svojega delovanja. Mikrokrediti so v zadnjem času našli mesto in se širijo tudi na območju Evropske Unije. >>

Svet stranke DeSUS je dokončno odločil, da stranka zapusti vladajočo koalicijo. Vprašanje je, koliko bo levi trojček lahko deloval kot manjšinska vlada in se recimo temu zanašal na DeSUS in skupino nepovezanih poslancev, če pa jih te ne podpirajo pri reformah, za katere predstavniki vlade pravijo, da so ključne. >>

Nedavna likvidacija Osame bin Ladna v Pakistanu je bila s strani naivnih komentatorjev označena kot konec nekega poglavja, v resnici pa odpira celo vrsto vprašanj. Od zahodnega ponotranjenja ameriških stališč, zanemarjanja osnovnih mednarodno pravnih norm do vprašanja, kaj vse se je zgodilo med tem, ko so vsi govorili o mrtvem bin Ladnu. >>

Na internetu povzroča vse več zgage izmuzljiva skupina Anonymous, ki se je spočela v nedrih portala 4chan po izmenjavi smešnih slikic in tragikomičnih zgodbic o večni osamljenosti. Mlada generacija uporabnikov interneta, ki je odraščala med to neusmiljeno uporabo spletne kode in zlorabe angleškega jezika sedaj zahteva svojo politično reprezentacijo in novo svetovno ureditev v kateri bomo vsi trollani enakovredno. Za denarno valuto pa bomo uporabljali kar LOLcate, saj vsi vemo da trolli ljubijo mačke. >>

Pridemo do zaključka, da se kljub burnemu dogajanju na domačem političnem parketu ni zgodilo nič.Torej nas čaka še leto in pol levo-desnega ping-ponga, nato pa pridejo na vrsto parlamentarne volitve. Ping-pong je sicer res dinamična dejavnost, a javnost vedno bolj zahteva prekinitev igre. Bomo leta 2012 končno priča kakšnim novim idejam, ki bodo omogočile kvalitetno vodenje in upravljanje javnih zadev? >>

Smisel Zakona o malem delu ni odprava anomalij koncepta študentskega dela, prav tako ne omogočiti upokojencem in brezposelnim, da nekje delajo. To lahko namreč počnejo že sedaj preko podjemnih ali avtorskih pogodb. Rdeča nit tega, sedaj padlega, zakona je bila predvsem njeno božanstvo Fleksibilnost. O boginja Fleksibilnost, častimo te, verujemo vate, le ti nas lahko odrešiš muk brezposelnosti in nekonkurenčnosti. A kot vsako božanstvo ima tudi ta svojega stvarnika - dizajnerja, če hočete - in svoje vernike. >>

Včeraj nas je razveselila sodba ljubljanskega okrožnega sodišča, da Albin Gutman, nekdanji načelnik Generalštaba SV, in Karel Erjavec, bivši obrambni minister, nista kriva nevestnega dela v službi. Očitano jima šalabajzerstvo se je v spisih tožilstva zataknilo predvsem na petindvajsetih primerkih menda pomanjkljivo opremljenih finskih osemkolesnikov podjetja Patria, v ljudski rabi poimenovanih tudi Korupcia. Novica nam je polepšala že tako nenadjebljivo transparentno svetal dan z več različnih vidikov. >>

Kaj bo po napadih zahoda na Libijo nadomestilo Gadafija, še ni popolnoma jasno, a eno je gotovo. Novi režim ne bo imel niti moči niti pravice, da nacionalizira prihodke od izvoza libijske nafte. Direktivam Washingtona bo sledil bolje in hitreje, kot je to počel Gadafi. >>

Boljše priložnosti za sesutje Grimsove doktrine o permanentnem uravnoteževanju medijske krajine verjetno še nekaj časa ne bo. Janšev spis "Strah pred resnico" je namreč nemogoče uravnotežiti. V njem dne 22. februarja izbranim domačim novinarjem očita "režimsko lakajstvo", z vlečenjem vzporednic s tunizijskimi obračunavanji z Ben Alijevemu režimu naklonjenimi novinarji pa, milo rečeno, posredno hujska k njihovemu linču? >>

Dogajanje v Severni Afriki v minulih tednih se je zasadilo tudi v center pozornosti slovenske javnosti. Totalitarni režimi padajo, množice se osvobajajo, a vse to bo imelo tudi svojo ceno. Poleg žrtev spopadov med režimi in nasprotniki bo ena od posledic tudi porast števila beguncev iz teh nemirnih krajev, ki iščejo varnost v evropskih državah. Sploh obstaja boljši moment za PR prikaz humanitarne naravnanosti slovenske zunanje politike? >>

Kaj v medijih je resnično in kaj ponaredek? Komu verjeti? Težka vprašanja sodobnega medijskega sveta. A pričnimo s teorijo. Za ta namen si bomo sposodili francoskega filozofa Lyotarda, ki je o vednosti zapisal, »da sama na sebi nima uporabne vrednosti, temveč je proizvedena za prodajo z nekim namenom.« Prosto po Lyotardu lahko torej rečemo, da pri podajanju informacij potrebujemo neko temeljno zaupanje v sogovornika, v podajalca informacije, če želimo hkrati tudi verjeti v točnost povedanega. >>

V petek, 11. februarja, je v Egiptu potekal osemnajsti dan protestov in podpredsednik Omar Sulejman je javnosti naznanil, da je osovraženi predsednik države Hosni Mubarak odstopil s položaja. Protestniki, katerih osrednja zahteva je bila s tem uslišana, so se zbrali v centru revolucije, na trgu Tahrir v Kairu, in proslavili padec skorumpiranega diktatorja. Mediji pa so s tem po vsem sodeč zapisali konec 18-dnevne revolucije v Egiptu. >>

Besede Baracka Obame izhajajo še iz optimističnega zanosa prvih mesecev njegovega predsednikovanja. Ta zanos je medtem pri večini že prerasel v toliko večje razočaranje, kolikor bolj dvolično te fraze izzvenijo danes, ko se predsednik Obama izogiba brezpogojni podpori tistim, ki na ulicah Kaira že več kot dva tedna zahtevajo tisto, kar je po njegovih besedah njihova pravica. A Združene države Amerike so zgolj najbolj eklatanten primer hipokrizije - maske namreč padajo z obrazov tako rekoč po tekočem traku. >>

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so v ponedeljek predstavili novo različico predloga zakonika, ki tretji člen, ki izenačuje zakonsko zvezo in družino z istospolnimi zvezami, korenito spremeni. Zanimivo je, da je trenutna vlada na kompromise začela pristajati ravno pri zakonu, ki se tiče osnovnih človekovih pravic - ne pri zakonu o malem delu, ne pri pokojninski reformi in tudi ne pri zakonu o Radioteleviziji se vlada ni spuščala v takšna politična popuščanja. >>

Pretekli torek je vlada Republike Slovenije objavila, da je v skladu z napovedmi izdala novo referenčno obveznico v vrednosti 1,5 milijarde evrov. Z njo bodo financirali državni proračun. Novica je med bolj suhoparnimi, predstavila je le dejstva, javnosti pa, kot po navadi, ni seznanjala z mehanizmi državnih obveznic oziroma kako te krijejo zakonita plačilna sredstva, ki jih sicer poznamo kot 'keš'. >>

Če se v polju politike in medijev stvari zdijo na videz izgubljene, je lahko stanje na področju družbene zavesti vsaj neznano in zato zrelo za zmerni optimizem. Ter razmislek "out of the box". Prvi predlog: pohoditi, politi z bencinom in zažgati frdamano škatlo. Pa da vidimo, kaj lahko dvajseta obletnica samostojnosti prinese. >>