Počasi postaja vse bolj jasno, kako se bo nam bo kaj, prebivalcem na tej danes sicer sončno-mrzli strani Alp, godilo v prihodnje in da sta tako sam predsednik vlade in kot s tem tudi celotna vlada Janeza Janše vsak dan manj kredibilna. Kajti kdo pa lahko še pravzaprav sploh resno jemlje vse te visokoleteče in za lase privlečene besede, o tem, da se denimo inflacija umirja in da imamo v državi glede na ostale province evropske domovine nadpovprečno gospodarsko rast, ki se vsakodnevno oznanjajo izza oblastniške prižnice, če pa je že črno na belem znano, da bo državo v prihodnjih dneh stresel pravi podražitveni tsunami.
>>

Ne glede na to, da je temeljna pravica vsakega državljana republike Slovenije, ki bo najpozneje do 21. oktobra 2007 dopolnil 18 let starosti, da je voljen za predsednika taiste republike, je zaenkrat vmesni rezultat tak, da je svoje potegovanje vsaj za kandidaturo na jesenskih predsedniških volitvah 21. oktobra zaenkrat javno napovedalo 11 državljanov in 2 državljanki te ponovno taiste republike. Tako smo, ne glede na to, da se je to pravico odločilo udejanjiti pravzaprav tako malo kandidatk in kandidatov, vsaj na prvi pogled pred zakonom in v smislu političnih možnosti udejstvovanja v tej parlamentarni demokraciji vsaj na prvi pogled vsi enaki. Toda kot ponavadi tako na tej danes, kdo bi si le mislil da tako sončni strani Alp, kot drugod, bo bržkone glede na vso to pred-predvolilno dogajanje držalo, da smo pred zakonom, res vsi enaki toda hkrati tudi, da so eni vedno bolj enaki kot drugi. >>

Že po bežnem pregledu današnjega novičarskega izbora domače osrednje tiskovne agencije, za katero tako rada slepo povzema večina prav tako osrednjih trobil večinskega diskurza, kaj da se na ta dela prost dan dogaja po s cerkvicami na vsakem hribčku posejani domovini, se samo od sebe zastavi vprašanje, koga je pravzaprav vzelo v to na danes še posebej modro rimskokatoliško nebo? Marijo ali Slovensko tiskovno agencijo? >>

Glede na število kvadratnih centimetrov oziroma minut, ki jih te dni sodobni družbenopolitični delavci v domačih trobilih večinskega diskurza namenjajo diplomatskemu in političnemu podajanju žogice iz te na ono stran domače južne meje in nazaj, bi se lahko komu še zazdelo, da se naposled le bližamo sklepnemu epilogu ureditve vse od osamosvojitve naprej nerešenih med-sosedskih vprašanj med Republikama Slovenijo in Hrvaško. Toda ker je že na prvi pogled jasno, da vladi Janeza Janše in Iva Sanaderja kakopak še naprej vztrajata na trdno vkopanih okopih diametralno nasprotnih stališč, je vtis, da se na obzorju neurejenih medsosedskih odnosov naposled le svita končna rešitev, še kako napačen, saj bolj kot pa na zrelo in v smislu čimprejšnje zadovoljive rešitve odgovorno dogovarjanje dveh sicer res da še adolescentnih držav, spominja na pogovor dveh, nekako od starosti oglušelih sosed, ki druga drugi vedno znova ponavljata ene in iste prežvečene zgodbe. >>

S 5. avgustom se bo v državi Sloveniji in slovenski družbi nasploh vsaj nekaj korenito spremenilo. V nedeljo namreč v veljavo stopi novela zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, po kateri bo kajenje prepovedano v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih. Pravzaprav bi naj bilo od prihodnje nedelje naprej v njih dovoljeno kaditi zgolj v zakonsko sicer neobveznih kadilnicah, ki pa bodo morale izpolnjevati podrobnejše pogoje, ki jih bo v pravilniku določil minister, pristojen za zdravje. Torej prav minister Andrej Bručan. >>

Tudi državna nacionalna tiskovna agencija, ki je v 100-odstotnem lastništvu države, pravzaprav pa politične opcije na oblasti, si le ni upala poskrbeti za še malo dodatne reklame za edini poslovni časnik na Slovenskem in prezreti ali celo objaviti in nato umakniti včeraj v Financah objavljeno novico o rezultatih notranjepolitične javnomnenjske raziskave. Tako lahko tudi na spletnih straneh Slovenske tiskovne agencije, katere po volji aktualne oblasti novoimenovana direktorica Alenka Pavlin je enkrat že poskrbela prav za umik že objavljenega povzetka do premierja Janše kritičnega komentarja, še vedno preberemo, da je po podatkih javnomnenjske ankete, ki jo je izvedlo podjetje Episcenter, podpora vladi Janeza Janše v juliju dosegla novo rekordno nizko vrednost 31 odstotkov vprašanih. >>

Končno je nastopilo obdobje, ki ga vsako leto znova z olajšanjem dočakajo v notranjepolitičnih redakcijah domačih medijskih trobil večinskega diskurza - državnozborske počitnice. Z malo sreče bo v kratkem kam daleč stran odpeketal še aktualni zunanji minister za vse čase in vse vlade, Dimitrij Rupel, pa bomo res nekoliko bližje malo bolj sproščeni domovini, za kakšno se sicer zgolj deklarativno zavzemajo pod geslom Za republiko zbrani ideologi aktualne koalicije. Toda da domači medijski družbeno-politični delavci 21. stoletja le ne bodo tako sproščeni ne to in ne naslednje poletje, so že vnaprej odgovorne predvsem letošnje predsedniške in prihodnje leto državnozborske volitve. Tako bo to notranjepolitično poletje aktualno vprašanje, ali lahko kdo na neposrednih predsedniških volitvah premaga Lojzeta Peterleta, prihodnje notranjepolitično poletje pa, ali lahko sploh kdo prepreči še en državnozborski mandat aktualnemu predsedniku vlade Janezu Janši.
>>

Sporočilo, ki je iz urada predsednika republike Janeza Drnovška priromalo na naslov predsednika koordinacijskega odbora za državne proslave Aleksandra Zorna, da po žaljivih izjavah, ki jih je ta javno izrekel na njegov račun, predsednik republike nima najmanjšega namena, da bi še naprej sodeloval z njim oziroma s koordinacijskim odborom za državne proslave, je zgovorno. V prihodnji predsedniški praksi bo to namreč pomenilo, da se iz predsedniških soban na Erjavčevi poslavljajoči Janez Drnovšek, do konca svojega mandata načrtovanih državnih proslav, preprosto ne bo udeleževal več. >>

Še prava sreča je, da se je nekoč tudi naša jugoslovanska armada svoja šila in kopita iz podalpske te dni po zatohlem dehteče sproščenosti odločila pobrati konec junija. Tako v novinarskem žargonu poznano obdobje, ki se mu poljudno reče čas kislih kumaric, v slovenskem medijskem prostoru le nastopi nekoliko kasneje, kot bi to lahko bilo običajno. Toda tokratni konec junija, čas mokrih domoljubnih čustev nacionalno zaslepljenega volilnega telesa, vendarle ne moremo šteti za povsem pred-dopustniško običajnega. Temu je predvsem tako, ker se pač v 16 letih te nedozorele države, še ni zgodilo, da na osrednji proslavi ob dnevu državnosti, ne bi kot osrednji govorec nastopil sam predsednik države in še, da se tudi par dni po tej sami sebi v namen državni proslavi sedanji in nekdanji predstavniki oblasti medsebojno obtožujejo, ali je bila proslava res zlorabljena za posamezne politične interese ali ne.
>>

Danes in jutri bo sončno in poletno vroče. Verjetnost popoldanskih neviht je majhna, povečala pa se bo jutri zvečer in to predvsem v severni Sloveniji. Jutri čez dan bo pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 19, najvišje dnevne od 29 do 34 stopinj Celzija. Tako se glasi današnja vremenska napoved Agencije Republike Slovenije za okolje. Ker je torej Slovenijo zajel pravi vročinski val, v teh dneh domovina z malim d navkljub pobožnim željam intelektualnega trusta sedanje vlade - združenega v Zbor za republiko - pač še ne bo kaj bolj sproščena, ampak predvsem pregreta. In ker smo tudi na Slovenskem živeči ljudje kakopak vremensko občutljiva bitja, bo pričujoči vročinski val gotovo še kako vplival na to, kar se bo dogajalo pod potnimi čeli domače politike. >>

Slovenija te dni ni sproščena država. To pa je tudi ena redkih vsebinskih ugotovitev, o kateri smo priča konsenzu v domačem podalpskem političnem prostoru, saj se z njo strinjata tako tako imenovana levica kot desnica. >>

Ne želimo živeti v družbi, kjer vlada strah, so v Proti zastraševanju in kaznovanju! naslovljenemu protestu minuli petek zapisali pod njim podpisani člani Društva slovenskih pisateljev. Da je s pravico svobodno misliti in govoriti te dni na Slovenskem pod vlado aktualne koalicije in vlade premierja Janeza Janše nekaj hudo narobe, je nekaj dni nazaj potarnal tudi nekdanji predsednik republike Milan Kučan. Prav danes pa je svojo skledico k fronti zoper zatiranje svobode govora na Slovenskem s posebnim pozivom predsedniku vlade Janezu Janši, da naj kot, navajam, najmočnejši mož v državi najde toliko modrosti in preneha z nepotrebnimi teorijami preteklih zarot ter z diskreditacijami vseh in slehernega okoli njega, ki ni član največje stranke v Državnem zboru, konec navedka, pristavil še nacional-šovinistični podpredsednik Državnega zbora, Sašo Peče iz Slovenskih nacionalistov. >>

Neuradni osnutek predlog zakona o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti, ki ga je ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo poslalo v pregled zainteresiranim stanovskim organizacijam s področja visokega šolstva, je poskrbel, da se je tako v sami študentski kot na celotni univerzitetni ravni na Slovenskem ponovno pričelo govoriti o že nekoliko pozabljenem in zaprašenem konceptu avtonomije, ki naj bi jo v evropskem prostoru že kakih 900 let pogojno imele univerze. Že površen pregled medijskih vsebin domačih trobil večinskega državotvornega diskurza sicer prej kot pa na kakšno živahno razpravo o konceptu avtonomije univerz na Slovenskem spominja na kulturni molk. Toda enotno stališče vseh institucionalnih stanovskih in študentskih organizacij s področja visokega šolstva, da je neuradni osnutek predloga zakona o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti v celoti nesprejemljiv, ki so ga podprli tudi v avtonomno tribuno za avtonomijo univerze samoorganizirani študentje ljubljanske univerze, vendarle priča, da se z vladnim poskusom podržavljanja Univerz, ukinitvijo njihove avtonomije in posledično komercializacijo odpira nova točka kulturnega boja proti hegemoniji vlade Janeza Janše. >>

Ne glede na to, da je Slovenija na ministrskem zasedanju Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj v Parizu prav danes dobila povabilo na pogajanja o članstvu v OECD, ki so bila od prve prošnje leta 1996 mokre sanje vseh domačih po-osamosvojitvenih političnih elit na oblasti, to v domačih medijskih trobilih državotvornega diskurza pač ne bo novica dneva. Iz tega piedestala jo bo namreč gotovo spodrinila najava vlade Janeza Janše, da naj bi iz dokumentov Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, ki naj bi razkrivali, da so se sredstva Sove uporabljala za kritje letalskih potnih stroškov indijskih zdravilcev predsednika Janeza Drnovška, umaknila oznako zaupnosti. Ker pa je v političnem smislu res povsem amatersko, da tovrstno notranjepolitično obračunavanje popolnoma zasenči tak vsaj za potrebe konsolidiranja že opredeljeno-zaslepljenega janšističnega volilnega telesa pomemben dogodek, se je potrebno vseeno vprašati, za kaj torej pri tem v domači politiki gre. Ali gre res za elitizem, ali popolni diletantizem? >>

Tone in tone rumeno modre kičaste propagandne navlake, ki jo iz najrazličnejših tovornjakov raznolikosti in drugih z evropskimi barvami nališpanih prevoznih sredstev ter premičnih stojnic, že nekako vsega tega naveličanim sodržavljanom v roke silijo preko študentskega servisa najeti prostovoljci, tudi to leto opozarjajo na praznično revidiranje zgodovine. To sicer dokazuje že preprost izpis prireditev na današnji, praznični 9. maj. Za razliko od na današnji dan pred 38 leti spočetega in praznično razpoloženega Radia Študent, je namreč še pubertetna država Slovenija povsem v evropskih rumeno-modrih barvah, saj je 9. maj, kot nas iz vseh strani te dni posiljuje propagandna navlaka, vendar Dan Evrope. >>

Čas bi že bil, da tudi Slovenci odrastemo, da preživimo obdobje te državljanske pubertete, s katero se žal še vedno srečujemo, in da s skupnimi močmi izkoristimo lepe priložnosti, ki jih je usoda namenila ravno sedaj živečim generacijam. Tako nekako je na osrednji državni proslavi upora proti okupatorju govoril predsednik vlade Janez Janša. Samo par dni kasneje v poslanici pred praznikom dela pa še, da je prav predano in ustvarjalno delo slovenskih delavcev kot tudi rezultati slovenskih upokojencev, ki so pogosto delali v težjih razmerah, kot jih poznamo danes, temelj hitrega napredka naše domovine. Da se izgradnja pravične in solidarne družbe na danes prav čemerni strani Alp nadaljuje tudi po vstopu v Evropsko unijo, pa je vzhičeno v lastni poslanici oznanil še predsednik Državnega zbora France Cukjati. Toda ker na uradno zapovedano - prav v imenu dela - dela prost dan, tako kot še marsikje, tudi na Radiu Študent delamo, izkoriščamo to lepo priložnost, ki nam jo je prosto po premierju namenila usoda, da opozorimo na nekaj besednih puhlic iz priložnostnega državniškega dobrikanja poslanic predsednika vlade in predsednika državnega zbora. >>

Odgovor ministra za zdravje Andreja Bručana na odprto pismo samostojnih novinark Marte Pirnat in Maše Rener, v katerem ga opozarjata na eksistencialne posledice zvišanja osnove za izračun prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje za samostojne in svobodne novinarje, samostojne kulturne delavce in ustvarjalce ter samostojne podjetnike v negospodarskih dejavnostih s področja kulture, znanosti in umetnosti, ima povsem jasno sporočilo. In sicer, kakšen bo ta jutri. Povedano s parolo vladajoče stranke, katere član je nenazadnje tudi minister Bručan: Danes, za jutri. Za Slovenijo. To že, toda vprašanje je, kakšno Slovenijo?
>>

Politična farsa, ki se je začela po uveljavitvi zakona o Radioteleviziji Slovenija, s katerim se je ta nekoč javni zavod degradiral v državnega, se nadaljuje. Glede na današnjo potrditev staro-novega kandidata za Programski svet nacionalne Radiotelevizije, Marjana Terpina, kar je sicer v drugo koalicijski večini le uspelo na seji mandatno-volilne komisije državnega zbora, pa je tisto, kar se nadaljuje, pravzaprav ideološka konsolidacija prihodnjega televizijskega in radijskega programa, za katerega boste še naprej, pa naj vam gre ta zmes neoliberalnega potrošništva in niti več prikritega katolicizma, s katero nas pod političnim blagoslovom vlade in koalicije Janeza Janše vsakodnevno posiljujejo, prav vsak mesec plačevali RTV naročnino.

>>

Obveščevalne varnostne službe in njihovo delovanje v normalnih demokratičnih državah praviloma nikoli ni v ospredju javne pozornosti. Razen seveda, če ne gre za normalno demokratične države oziroma če njihovi agentje ne prekoračijo svoja strogo zamejena in določena pooblastila. Te dni v Sloveniji sicer ni prav jasno, ali je za to, da lahko o domači Slovenski varnostni obveščevalni agenciji – Sova, ki si je za svoj simbol zaradi določene podobnostmi med lastnostmi ptice sove in značilnostmi obveščevalne varnostne dejavnosti izbrala v Sloveniji ogroženo pegasto sovo, vsak dan kaj novega izvemo tudi v domačih trobilih državnotvornega diskurza, zaslužen prvi, drugi ali kar oba razloga hkrati. Toda vsebinski podtoni dogajanja, ki so ga sprožili v medijih in javnosti sproženi sumi o nezakonitem delovanju domačih obveščevalcev, kažejo, da gre pri vsem tem predvsem za vprašanje, čigava je in čigava bo SOVA. Oziroma povedano nekoliko drugače, ali je še pegasta, ali pa že povsem Janševa. >>

Odpoved fototermina in izjave za javnost po ob 15.00-i uri v Mladiki začeti seji Strateškega sveta za zunanjo politiko o odnosih s Hrvaško, je že na prvi pogled zgovorna. Dokazuje namreč kar dve stvari. Prvič, da slovenska zunanja politika le ni tako zelo uspešna niti pri svoji primarni zunanjepolitični nalogi, kot jo določa Deklaracija o zunanji politiki Republike Slovenije. Ta je ureditev odnosov s sosednjimi državami, torej tudi Hrvaško, ki naj temeljijo na medsebojnem zaupanju in spoštovanju ter dobrem sodelovanju na gospodarskem in drugih področjih. In drugič, da pravzaprav ni nobene možnosti, da bi se odnosi med Slovenijo in Hrvaško ter vsa odprta in še neurejena vprašanja uredili še pred začetkom domačega predsedovanja Evropski Uniji v prvi polovici leta 2008, saj jih nameravajo posamezne tako opozicijske kot pozicijske stranke ponovno izrabljati za potrebe predvolilne kampanje za državnozborske volitve jeseni 2008.
>>

Le redko smo lahko v domačem osrednjem hramu demokracije priča taki politični enotnosti, kot jo je še za časa Sadama Huseina redno uprizarjal iraški režim. A vendar je bilo sinoči v državnem zboru 64 poslanskih glasov za in nobeden proti. Poslanske roke so namreč soglasno podprle vladno deklaracijo o usmeritvah za delovanje Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2007 – junij 2008, ko se bo izteklo prvo polletno domače predsedovanje Evropski Uniji. Toda včeraj v državnem zboru izpričana politična enotnost domače strankokracije zaenkrat še le ne pomeni, da si je Janez Janša že uspešno podredil vse politične nasprotnike v državi. Pač pa predvsem to, da je ta deklaracija v bistvu zgolj skupek visokoletečih in na ničemer konkretnem slonečih praznih besed, ki se prihodnjim vprašanjem in dilemam slovenskega bivanja na zunanji meji oziroma obrobju bodočega Schengenskega zidu Evropske unije, na čelu katere bo uradna Ljubljana v prvi polovici leta 2008, že na daleč izognejo.

>>

V populistični maniri rumenega tiska naslovljena novica dneva bi šla nekako takole. Naslov: Uresničene mokre sanje Boruta Pahorja. Podnaslov: Socialni demokrati postali najmočnejša opozicijska stranka v državi. Za to dejansko materializacijo teh že dolgo znanih mokrih socialdemokratskih sanj so sicer s ponedeljkovim izstopom iz poslanske skupine in stranke Liberalnih demokratov ter današnjim prestopom v poslansko skupino in stranko Socialnih demokratov poskrbeli poslanci Anton Rop, Marko Pavliha in Milan M. Cvikl ter poslanka Darja Lavtižar Bebler.
>>

»Izgleda, da nekatere ljudi resnica boli. Enostavno je ne prenesejo. Tudi tistih ne, ki jo širijo.« To so besede, ki so se predsedniku države Slovenije Janezu Drnovšku zapisale na spletni strani Gibanja za pravičnost in razvoj, dan potem ko je izvedel, da so neznani storilci vlomili v stanovanje člana, ki ureja prav to spletno stran in mu ukradli prenosni računalnik ter še nekaj zlatnine za povrh. Ker da so roparji ob tem še vse dodobra premetali, če se morda še kje ne skriva kakšna neprijetna resnica, pa je predsednik, ki je v zadnjem času na spletni strani Gibanja opustil radio-študentovski podpis Janez D., prepričan, da vlom ni naključen in da je posledica njegovih kritik. Skratka, da gre za politično motivirano dejanje. >>

Celoten slovenski samooklicani demokratični politični prostor, tako koalicija kot tista samooklicana in od oblastniškega korita odrinjena opozicija, se v teh dneh tako zelo pospešeno ukvarja predvsem sam s sabo, da se utegne zgoditi, da bo gladko preslišal pravzaprav pa ignoriral prav v teh dneh tako iz Bruslja kot iz Washingtona izpostavljena nerazrešena vprašanja in kršenja človekovih pravic, ki črno na belem kazijo demokratično podobo domovine. Toda kot že rečeno, slovenski politični prostor se te dni ukvarja predvsem sam s sabo in se nekako na prvi pogled nima časa ukvarjati s tovrstnimi opozorili iz tujine.
>>

Tudi po današnji seji mandatno-volilne komisije v Državnem zboru nismo prav nič bližje odgovoru, kdo bo naslednji mandat na čelu osrednje monetarne inštitucije na Slovenskem. Tako predsednik države Janez Drnovšek kot njegov zadnji predlagani kandidat za guvernerja Banke Slovenije, Andrej Rant, sta namreč na tej matični komisiji za imenovanja najvišjih državnih uradnikov dobila nezaupnico. Ranta in s tem Drnovškov predlog so na seji mandatno-volilne komisije podprli poslanci Liberalne in Socialne demokracije ter koalicijski privesek Desus, proti njegovemu imenovanju pa so se predvidljivo izrekli poslanci Slovenskih demokratov, Slovenske ljudske stranke, Nove Slovenije in še zgolj uradno opozicijskih Slovenskih nacionalistov. Sam končni rezultat glasovanja je bil sicer 10 proti 9 in s tem je aktualno merjenje mišic med predsednikom vlade Janezom Janšo in predsednikom države Janezom Drnovškom dobilo nekatere nove in tako za prihodnje delovanje osrednje monetarne inštitucije kot samo demokratično razmejitev pooblastil javnih nosilcev oblasti povsem nepredvidljive razsežnosti. >>

Tako predlog novih pravil o poklicni avtonomiji, ki sta ga pripravili osrednji novinarski stanovski organizaciji na Slovenskem, Novinarski sindikat in Društvo novinarjev, kot naposled odposlana izjava Aktiva novinarjev Mariborskega radia Študent, v katerem tisto malo slovenske javnosti, ki ji je še sploh mar, obveščajo, da že od oktobra 2006 niso prejeli honorarjev, imata skupno točko. Kažeta namreč, da se po osrednjih občilih domačega množičnega diskurza discipliniranje medijev na Slovenskem še naprej nadaljuje. >>

Če iz službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko sporočijo, da res upajo, da bo občina Grosuplje izvršila odločbo Ustavnega sodišča iz leta 2002 in po petih letih zagotovila pogoje, da tudi občina Grosuplje kot zadnja izmed 20-ih občin dobi izvoljenega romskega svetnika, to zgolj potrjuje, kako zelo politično šizofrena je država Slovenija. Nič kaj novega sicer ni, da ji ob šizofrenosti povsem mirno lahko pripišemo tudi nepravnost, saj odločba ustavnega sodišča, da morajo občinski svetniki Grosuplja medse sprejeti tudi izvoljenega predstavnika v občini živeče romske skupnosti, vsekakor ni edina, ki jo na volitvah izvoljeni nosilci oblasti v tej državi ne želijo izvršiti. Da pa je ta politična šizofrenost na konkretnem primeru nezagotovitve pogojev za izvolitev romskega svetnika v občini Grosuplje povsem ideološka pa pove podatek, da je prvoborec zoper neuresničitev te odločbe ustavnega sodišča župan občine Grosuplje Janez Lesjak, ki je na lanskih lokalnih volitvah že drugi mandat zapovrstjo uspešno nastopil kot skupni kandidat v Državnem zboru opozicijskih strank, Liberalne in Socialne demokracije. >>

Z besedičenjem poslanca največje stranke v domačem državnem zboru, Jožefa Jerovška iz Slovenske demokratske stranke, da ima Slovenija, navajam, zelene ekofundamentaliste, ki so ravno tako nevarni kot islamski fundamentalisti in fundamentalisti na vseh področjih, ker zganjajo nezaslišan halo efekt in nimajo realnih pogledov na življenje in stanje stvari, konec navedka, si moralna večina domačega ljudstva gotovo ni kaj prida belila glav. Podobno poslansko kvašenje raznoraznih neumnosti in odkrivanja vedno novih notranjih sovražnikov slovenski ne prav prepričljivo demokratični ureditvi in oblasti, je vendarle v razpravah v dvorani državnega zbora že nekaj povsem običajnega. Toda, ker je za uvrstitev domačih ekologov na malodane na seznam glavnih državnih sovražnikov v neposrednem prenosu po državno-nacionalni radioteleviziji poslanec Jerovšek poskrbel ob razpravi pred sprejetjem zakona o fitofarmacevtskih sredstvih, po domače škropiv in gnojil ter podobne kemične navlake za kratkoročno doseganje večjih dobičkov v kmetijstvu, je pravzaprav sam poskrbel za to, da pa se je le nujno vprašati, kdo je tu pravi eko-fundamentalist? >>

Domači zunanji minister za vse poosamosvojitvene čase in vse vlade Dimitrij Rupel si je v svoji diplomatski karieri že kar nekajkrat privoščil, da so iz njegovih ust letele z drugimi akterji mednarodne skupnosti neusklajene besede o perečih aktualnih temah. Zadeve so odmevale, toda Ruplova solistična lomastenja na odru mednarodne diplomacije so večinoma ostala brez konkretnih posledic za lik in nadaljnje karierno delo domačega zunanjega ministra, tudi samooklicanega strokovnjaka za takoimenovani Zahodni Balkan in njegov trenutno mednarodno najbolj izpostavljen del Kosovo. Toda z izjavo za European Voice, da Evropska unija za oživitev pogajanj s Srbijo ne bo več zahtevala, da ji Beograd v Haag pripelje vklenjenega vojnega zločinca Ratka Mladića, ampak da jo bo zadovoljilo že njeno konstruktivno sodelovanje, je Rupel stopil na žulj tako glavni tožilki Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, Carli del Ponte, kot vsem ostalim akterjem mednarodne skupnosti, ki si zadnje mesece prizadevajo za oživitev demokratičnih procesov v Srbiji in za določitev prihodnjega statusa Kosova, ki da - kakršenkoli že ta na koncu bo - obeh strani pač ne bo zadovoljil. >>

Matjažu Hanžku bo nekoč gotovo potrebno priznati, da tako pokončnega varuha človekovih pravic, kot je bil sam, pravzaprav ne pomnimo. Pa za to le ni poskrbel zgolj s včerajšnjim javnim razkritjem, da je postonjska policija nezakonito in brez ustreznih sodnih nalogov nadzorovala družino Strojan in njene obiskovalce, med katerimi so natančno z imeni in priimki ter registrskimi tablicami svojih avtomobilov popisani tudi novinarji, ki so o dogajanju iz lastne zemlje v Dečni vasi pri Ambrusu pregnani romski družini poročali. Karkoli že, da lahko očitamo varuhu ob izteku njegovega gotovo da edinega mandata, je namreč potrebno priznati, da si za razliko od svojega politično povsem profiliranega predhodnika Iva Bizjaka nikoli ni dovolil politične instrumentalizacije svojega položaja, kot smo ji denimo priča pri ravnanju policije v zadevi družina Strojan.

>>