Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.
Nigerijec Chinua Achebe se je rodil leta 1930 pokristjanjenim staršem v majhni Ibojski vasici v južni Nigeriji. Sprva je bilo Chinui ime Albert – ker je to bolj civilizirano, so mu rekli. Vedel je, da so s tem mislili predvsem – ker je to bolj belsko. Albert je bil namreč nadarjen in pameten fantič, ki je dobil štipendijo za srednjo šolo in kasneje fakulteto. Na obeh so ga o nigerijski zgodovini, veri in kulturi poučevali angleški misijonarji ... >>
Knjiga »Ujeti veliko ribo: meditacija, zavest in ustvarjalnost« nam prvič ponuja vpogled v Lynchev miselni osebni svet. Več kot 80 kratkih fragmentov ga predstavlja v luči sodobnega preroka – sleherniku naj bo vodilo: »Gnothi seauton«. Spoznaj samega sebe skozi meditacijo, koplji po svoji zavesti do njenih korenin in našel boš idejo, ki te bo vodila v ustvarjalnost ... >>
Indijski VODNIK - Kar se mora zgoditi, naj se zgodi (4800 bralcev) Torek, 12. 2. 2008
Južnoindijski pisatelj R. K. Narayan spada v tisto generacijo pisateljev, ki je bila odločilnega pomena za uveljavitev indijskega romana v angleškem jeziku. Vprašanje izbire jezika v literarnem ustvarjanju indijskih avtorjev je bilo namreč središče mnogih razprav. V deželi, kjer se uporablja skoraj dvesto različnih jezikov, so namreč mnogi želeli, da se angleščina uveljavi kot edini možni vseindijski jezik. Ustvarjanje v angleškem jeziku pa je na vsebinski ravni obudilo navezanost na nacionalno tradicijo in zahtevo po opredelitvi tako imenovane indijskosti. >>
MICHEL HOUELLBECQ: Možnost otoka (3805 bralcev) Ponedeljek, 4. 2. 2008
Možnost otoka je za Razširitvijo področja boja, Osnovnimi delci in Platformo Houellebecqov četrti roman, ki je v Franciji luč sveta uzrl leta 2005. Slovensko verzijo je Študentska založba z zavidljivo hitrostjo izdala že proti koncu leta 2007 in s tem prehitela zaključek Houellebecqovega istoimenskega filmskega produkta. Tako je vsem pisateljevim »fenom« vstop v nov Houellebecqov imaginarni svet preko črk na papirju omogočen, še preden se ga dotakne determinacija filmske podobe. >>
Cigani ostajajo »nedotakljivi«: mit ali resničnost? (6435 bralcev) Sreda, 30. 1. 2008
S svojo spretno pisateljsko tehniko je Lainšček mit o Ciganih uporabil tako, da je povedal zgodbo o resničnosti, ki je svetlobna leta daleč od domnevne ciganske svobode. To je zgodba o štirih generacijah Romov, ki se na različne načine upirajo svoji revščini: pišejo pisma tovarišu Titu kot pravi komunisti, »švercajo« kavbojke čez italijansko mejo, se zapletejo v trgovino z orožjem ob razpadu Jugoslavije in v četrti generaciji pristanejo na drogi. >>
Kdo se boji F.M.Dostojevskega? - Dnevnik pisatelja II (3581 bralcev) Četrtek, 24. 1. 2008
V knjižnicah so Da Vincijeva šifra, Heriji Poterji, Gospodar prstanov in Moški orgazem brez meja konstantno izposojeni. Nikakršne možnosti ni, da jih dobite. Lahko čakate več mesecev, a teh naslovov ne bo nikoli na knjižnih policah. Prav nasprotno pa je Dostojevski vedno tam, vztrajno čakajoč čudeža, da pride kakšen nadebudnež in si ga izposodi. A ker se to ne zgodi, ostaja Fjodor osamljen in neizposojen, praktično že zlepljen s knjižnimi policami. Dejstvo je, da se ljudje Dostojevskega preprosto bojijo. >>
Študentje makedonistike na ljubljanski Filozofski fakulteti so se po izdaji knjige Sončeva sestra, prevodu makedonskih ljudskih pravljic, lotili makedonske kratke fantastične proze. Knjiga V mesečini svet obsega 20 kratkih zgodb 12 najvidnejših sodobnih makedonskih proznih ustvarjalcev. >>
RDEČE (KI TE LJUBIM RDEČE) UWEJA TIMMA (3334 bralcev) Petek, 11. 1. 2008
Thomas Linde je ostareli pogrebni govorec iz Berlina. Thomas Linde je zaljubljen v enaindvajset let mlajšo svetlobno oblikovalko Iris. Najljubša barva Thomasa Lindeja je rdeča. Thomas Linde je bivši, študentski simpatizer radikalnega socializma. Thomas Linde je protagonist romana Rdeče nemškega pisatelja Uweja Timma. Thomas Linde je pravzaprav Uwe Timm. In Uwe Timm je Thomas Linde. >>
KO NI NE ČASA NE DENARJA – PEJT PO KNJIGO V BEHEMOTA! (4822 bralcev) Sreda, 9. 1. 2008
V starem mestnem jedru Ljubljane, kjer je bila v preteklosti tako imenovana Judovska četrt, se je pred dvema letoma odprla majhna knjigarna BEHEMOT. Neodvisna knjigarna danes še vedno vztrajno stoji na Židovski stezi 3, med Lutkovnico in Rožo. Zaradi presenetljivo bogate in kvalitetne obloženosti z izbranimi knjigami v angleškem jeziku, postaja splošno znano, da slabe knjige na policah te knjigarne ni moč najti. Pogovarjali smo se z Deanom Ivandićem, lastnikom knjigarne, katerega smo povprašali, kaj pojem neodvisne knjigarne sploh pomeni. >>
Knjižni sejem v Cankarjevem domu (3531 bralcev) Petek, 30. 11. 2007
V tokratnem festivalskem terminu poročamo s 23. knjižnega sejma, pri katerem nas je še posebej privlekla debatna kavarna na temo politično angažirane literature. Spraševali smo se, ali je pisatelj nujno zavezan javnemu izrekanju svojega mnenja ali pa je politika v književnosti le nezaželen tujek na umetniškem polju. Svoja mnenja sta povedala tudi pisatelj Aleš Čar in filozof Boris Vezjak.
JACHYM TOPOL V SLOVENIJI (2928 bralcev) Torek, 20. 11. 2007
Jachyma Topola najdemo med najpomembnejšimi živečimi češkimi pisatelji, njegovo Sestro, knjigo leta na Češkem, pa med prestižnimi literarni priznanji v tujini in doma. Kljub temu Jachym Topol ne slovi samo kot uspešen pisatelj. Burna mladost mu je prislužila ime legende češkega odporniškega ustvarjanja v času socializma.
Ljubezen do bližnjega v luči francoske erotične literature (3767 bralcev) Petek, 26. 10. 2007
Pascal Bruckner, francoski filozof in pisatelj, ki bo naslednje leto dopolnil 60 let, je poznan svetovni javnosti po svojih kritičnih filozofskih in političnih esejih; ljubiteljem filma po noveli Lunes de fiel, ki je Romanu Polanskemu služila za predlogo filma Grenki mesec; slovenskim bralcem pa se je najbolj vtisnil v spomin po delu Nenehna vzhičenost: Esej o prisilni sreči, v katerem kritizira sodobni imperativ po nenehnem občutenju sreče. >>
Federcico Garcia Lorca, "Ciganski romansero"; Ko »Zeleno, ki te ljubim zeleno« postane »Ljubim te, zeleno ljubim«; petek, 5.X.07 ob 16.00 (10983 bralcev) Petek, 5. 10. 2007
»Verde que te quiero verde.« Znamenit verz Federica Garcie Lorce, ki je zdaleč presegel zgolj suhoparne literarnozgodovinske debate in se dotaknil marsikaterega bralca, je v slovenskem jeziku dobil novo podobo. V prevodu Aleša Bergerja je v zbirki Nova Lirika založbe Mladinska knjiga končno izšlo vseh 18 romanc Lorcovega neprecenljivega Ciganskega romansera. >>
Francis Wheen: Kako so prodajalci megle zavladali svetu; sreda, 19.IX.07 ob 16.00 (4126 bralcev) Sreda, 19. 9. 2007
Spoštovane, spoštovani!
V državi Republiki Sloveniji je založba Mladinska knjiga v avgustu izdala slovenski prevod dela How Mumbo-Jumbo conquered the World, ki je leta 2004 izšla v Združenem Kraljestvu Velike Britanije. Avtor knjige je novinar Francis Wheen, spet nek bivši hipi, menda. Slovenski prevod Irene Duša Draž je dobil naslov Kako so prodajalci megle zavladali svetu.
Jordan Cvetanović - "Zgodbe za težko noč"; sreda, 12.IX.07 ob 16.00 (3728 bralcev) Sreda, 12. 9. 2007
Pri Založbi Škuc je v zbirki Lambda nedavno izšla zbirka kratkih zgodb v Beogradu živečega sarajevskega mulca, Jordana Cvetanovića, ob srbskem izidu knjige pred štirimi leti starega komaj 21 let. Cvetanović sicer piše drame, ki jih veselo prepovedujejo, objavlja v znanih revijah in na internetu, dela pa kot copywriter. >>
Avtobiografski roman Razum slovaškega pisatelja, pesnika; ponedeljek, 10.IX.07 ob 16.00 (2653 bralcev) Ponedeljek, 10. 9. 2007
Rudolf Sloboda velja za enega najpomembnejših literarnih ustvarjalcev slovaške književnosti druge polovice 20. stoletja. V svojih avtobiografsko zasnovanih romanih prepleta poznavanje filozofije z osebnimi izkušnjami iz vsakdanjega življenja in problematizira vprašanje vrednot, avtoritete, osebne identitete in boga, tako z eksistencialnega kot z družbenoetičnega vidika. >>
Ana Politkovska – Putinova Rusija; sreda, 29.VIII.07 ob 16.00 (3428 bralcev) Sreda, 29. 8. 2007
Dva dni nazaj so ruske oblasti mednarodno javnost, že zdavnaj naveličano vseh laži in manipulacij, izvirajočih iz Kremlja, seznanile o prijetju osmih ljudi, osumljenih umora legendarne ruske novinarke Ane Politkovske. Ta je bila sedmega oktobra lani brutalno umorjena pred vrati stanovanja. Organizatorji njenega umora naj bi bili Čečeni, kar je v Rusiji, predvsem odkar je na oblasti Putin, priročna razlaga za skoraj vsako tragedijo. In glede na mučenja, ki se na dnevni bazi odvijajo v ruskih zaporih, ne bo nič presenetljivega, če bo osmerica zločin tudi javno priznala. Kar pa nas milo rečeno čudi, je obtožba ruskega državnega tožilstva, da so Čečeni ubili Politkovsko zato, da bi škodili ugledu in menda dobremu imenu ruskega predsednika Vladimirja Putina.
»Postaja nikoli ne počiva, nikoli ne zaspi. Zmeraj je kdo med njenimi zidovi, po peronih brbota, vlaki hrumijo na vse strani sveta,« Rudi Mlinar poetično uvede svoj sveže izdani roman Postaja. Zgodbo ogradi z zidovi ljubljanske železniške postaje in ji odmeri 24-urni dogajalni čas. Počasi, monotono in brez želenih turbolenc nas z literarnim vlakom odpelje po vsakdanu železniškega osebja, potnikov in naključnih mimoidočih, ki soustvarjajo dogajanje in atmosfero na nespečem tranzitnemkrižišču.
Evald Flisar - Mogoče nikoli: Dnevn Ški iskajne ulti Mativn odgvorov; četrtek, 16.VIII.07 ob 16.00 (5069 bralcev) Četrtek, 16. 8. 2007
Evald Flisar nadaljuje neprekinjen niz rednih knjižnih objav z romanom Mogoče nikoli. V podobi mladoletne poškodovanke glave se odpravi na eksperimentalno literarno popotovanje po robovih misterioznih spominov, preko težavnega najstniškega vsakdana do odgovarjanja na ultimativna življenjska vprašanja v eksotični Afriki. Geografsko, žanrsko, vsebinsko in slogovno razgibano pripoved pisatelj posreduje v obliki dnevniških zapisov. Kljub uporabi koncepta proosebnega kronološkega beleženja dogajanja se roman z neobičajno slogovno formo oddaljuje od neinventivnih knjižnih dnevnikov, fenomena cenenih plažnih romanov. >>
Zaplešimo Rizling polko!; Štefan Kardoš, "Rizling polka"; pon., 13.VIII.07 ob 16.00 (6901 bralcev) Ponedeljek, 13. 8. 2007
Na nekem literarnem večeru v Murski Soboti je literat Milan Vincetič dejal, da nekaj takega kot je »prekmurska književnost« ne obstaja. Prekmurska literatura je konstrukt vseh tistih, ki poskušajo književnost kategorizirati v različne predalčke, ki jim pomagajo pri branju in dojemanju prebranega. Obstajajo pa književniki prekmurskega rodu, ki so svojo snov črpali iz prekmurske pokrajine. V šolska berila se je s takšnim početjem zapisal Miško Kranjec. Podobno snov, a na drugačen način, ubeseduje tudi Feri Lainšček. In spet na svojstven način nam le-to predstavi Štefan Kardoš v svojem romanesknem prvencu »Rizling polka«.
BOG KOT ZABLODA; sreda, 8.VIII.07 ob 16.00 (5391 bralcev) Sreda, 8. 8. 2007
Obširno knjigo priznanega pisca in znanstvenika Richarda Dawkinsa »Bog kot zabloda« je letošnjega leta v slovenskem prevodu izdala slovenska družba Modrijan. Čtivo predstavlja še enega od znanstvenih napadov na religijo. Čeprav lahko ravno zaradi svoje dolžine in obširnosti na eni in svoje relativno preproste razlage na drugi strani bralca uvede tudi v filozofijo religije – seveda skozi znanstven pogled, ki ni brez svojih pristranskosti. Sam naslov »Bog kot zabloda« sicer zveni vsaj malce populistično in cilja na čim večji obseg bralcev, kar je verjetno Dawkinsonov namen. Vendar pa nam da zadnja platnica knjige, ozaljšana s komentarji znanstvenikov in recenzentov, vedeti, da bo šlo za enostransko kritiko; saj vsi komentarji na zadnji platnici knjigi laskajo, med mnenji pa ni niti enega mnenja teoretskega teologa ali koga podobnega.
Urška Sterle - Vrsta za kosilo: Literarni splet homoseksualnih sanjarij in ostre družbene kritike, 23. VII. 2007, ob 16.00 (4399 bralcev) Torek, 24. 7. 2007
Domačo založniško abstinenco leposlovne lezbične literature vztrajno prekinja izdajateljski zanos večinoma neodvisnih založb, ki podpirajo izstopajoča dela domačih homoseksualnih avtoric. Suzani Tratnik se je letos na knjižnih policah v Tretjem svetu pridružil prozni prvenec Urške Sterle Vrsta za kosilo. >>
Za začetek je morda vredno povedati, da je Muriša ime mrtvega rokava reke Mure, ki leži na skrajnem severovzhodu Slovenije in velja za eno izmed najlepših naravnih čudes, ki ga lahko Prekmurje ponudi zunanjemu opazovalcu. Ob takšnih zemljevidih so bili ustvarjeni literarni junaki – »dobri ljudje« Miška Kranjca, ki so nam skozi svoje izkušnje zarisovali, kakšna je bila »mladost v močvirju«, ob mrtvicah reke Mure. Da pa ob Muri lahko »uspevajo« tudi drugačni literarni junaki, ki ne delujejo zgolj kot tihožitja poleg reke, nam pokaže Feri Lainšček z likom Elice Sreš iz romana »Ločil bom peno od valov« ter njenim sinom Julianom Spranskim, protagonistom nadaljevalnega romana »Muriša«, ki je bil letos ovenčan tudi s nagrado Kresnik.
Pri knjižni zbirki Frontier je izšla knjiga Andreja Natererja o cestnih otrocih v Makejevki; sreda, 27.VI.07 ob 16.00 (6365 bralcev) Sreda, 27. 6. 2007
Knjiga s pomenljivim naslovom Bomži - slengovski izraz, ki ga cestni otroci mesta Makejevka v Ukrajini uporabljajo zase in za ostale brezdomce - , je antropološki projekt podiplomskega študenta Andreja Natererja. Projekt je nastal pod mentorstvom Vesne Godina na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Naterer, ki je spremljal življenje cestnih otrok v Makejevki od leta 2000 pa vse do leta 2006, je skupaj z izčrpno antropološko raziskavo življenja cestnih otrok podal osebni dnevnik. V njem opisuje subjektivno videnje problematike teh mladoletnih brezdomcev v tranzicijski Ukrajini, zaznamovani s problemom revščine in brezposelnosti.
PETER GREENAWAY - Zlato; ponedeljek, 11.VI.07 ob 16.00 (3907 bralcev) Ponedeljek, 11. 6. 2007
Petra Greenawaya poznamo predvsem po njegovem filmskem opusu, nekaterim je znan tudi kot vizualni umetnik in neumorni kritik filma ter medijskega populizma. Njegove filmske stvaritve, ki so nastajale od leta 1962 so >>
Popkorn Andreja Skubica kot odslikava razvrednotene kapitalistične družbe; sreda, 6.VI.07 ob 16.00 (3248 bralcev) Sreda, 6. 6. 2007
Andrej Skubic je že s svojim prvim romanom Grenki med pustil pečat v sodobni slovenski literaturi, saj je prejel tako nagrado za najboljši prvenec kot tudi nagrado Kresnik. Dve leti kasneje je izdal roman Fužinski bluz, ki je doživel dramatizacijo na odru ljubljanske Drame in z zbirko zgodb Norišnica potrdil, da mu niti pisanje kratkih zgodb ni tuje. Njegov zadnji roman Popkorn je bil lansko leto na natečaju Cankarjeve založbe proglašen za najboljši roman iz sodobnega življenja.
Iskanje lezbične identitete v romanu Tretji svet avtorice Suzane Tratnik; torek, 5.VI.07 ob 16.00 (2733 bralcev) Torek, 5. 6. 2007
Suzana Tratnik se je v pisanju romana prvič preizkusila že z romanom Ime mi je Damijan, v katerem glavni lik preizprašuje svojo spolno identiteto. V romanu Tretji svet pa se skozi oči enaidvajsetletne junakinje Alenke spusti v raziskovanje lezbične identitete. Zgodba je postavljena v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko se Alenka udeleži lezbične konference v Ženevi, kjer spleta poznanstva z lezbijkami iz vsega sveta in med drugim tudi sama aktivno sodeluje na predavanjih in demonstracijah.
Vladimir Sorokin: Led; sreda, 23. 5. 2007 ob 16.00 (3511 bralcev) Sreda, 23. 5. 2007
Kontroverzni ruski pisatelj, scenarist in pisec opernih libretov Vladimir Sorokin je navkljub svoji priljubljenosti in kritiškim priznanjem, v Sloveniji relativno nepoznan avtor. V slovenščino je bilo do sedaj prevedenih le nekaj njegovih novel, ki so, z izjemo ene same, izšle v revijalnih objavah. Roman Led, ki ga je pri nas pred kratkim izdala založba Modrijan, je tako prvo avtorjevo obsežnejše delo, prevedeno v slovenski jezik. Led je v Rusiji izšel 2002. leta in predstavlja osrednji del trilogije, ki jo pričenja roman Brojeva pot in sklene roman z naslovom 23.000.
Prvenec Jožeta Livijena Podedovane brazgotine nosi podnaslov »pesmi o begu in lovu«. To so pesmi o posameznikovem vrtenju v krogu, o hoji po poti, ki je tako lov kakor tudi beg. V njih lirski subjekt izpoveduje dvojno ujetost, in sicer ujetost v posameznikov hic et nunc, a hkrati tudi ujetost v širšo kolektiviteto. Ta posameznika obtežuje in zaradi nje mora tudi nositi kolektivno krivdo in z njo »podedovane brazgotine«. Prav zaradi te upesnjene eksistencialne dvojnosti ni odveč podatek, da je Jože Livijen pesnik romskega porekla.