|
V tokratni Arteriji se bomo avtorji podali na mednarodno prizorišče in obdelali dogodke, ki se dotikajo različnih nivojev sodobne likovne umetnosti. Tanja se je podala v Rijeko, kjer v Muzeju suvremene umjetnosti razvpiti mehiški fotograf in umetnik Pedro Meyer razstavlja svoj mednarodno naravnani projekt Herezije. Ida se je podala v Marseille na video festival Les Instants Video, ki velja za enega najstarejših in najobsežnejših svoje vrste v svetu. Miha se je pogovarjal z armensko teoretičarko in kustosinj >>mcolner, komentarji
Film Pokrajina št.2 je po filmskem festivalu v Benetkah in Festivalu slovenskega filma, kjer je prejel kar 6 nagrad, začel svojo pot po kinematografih. Film, ki si upravičeno zasluži oznako najboljši slovenski thriller, saj je napet od začetka do konca, prizori nasilja in erotike pa dobivajo poleg naturalističnih tudi bizarne in komične razsežnosti, si lahko zaenkrat pogledate v Kinoklubu Vič in Koloseju. >>Miša G, komentarji
19. Ljubljanski filmski festival se je kot najstnik v izteku znašel ukleščen med pričakovanja sledečega jubilejnega 20. festivala ter negotovostjo, ki jo je prinašalo Popkovo premierno programiranje 18. Liffa. Če je Popek na 18. Liffeu napovedoval svoje spogledovanje z družbeno angažiranimi tematikami, je njegova močna naklonjenost političnim temam na letošnjem festivalu neizpodbitna. >>TisaV, komentarji
Cormac zatrjuje, da je »Cesta« pripoved o upanju v času, kjer ni ostalo ničesar več, za kar bi bilo vredno upati. Neimenovana kataklizma je izbrisala in upepelila svet. Enkrat se pač bo zabliskalo, zatreslo in se stemnilo. To je fakt. O vzrokih apokalipse ni znanega ničesar, kot da bi prišla sama od sebe, kot pričakovana posledica narave sodobnega človeka, kot zadnje poglavje njegove evolucije. Razpravljanje o vzrokih je v novem svetu pravzaprav brezpredmetno in ne služi ničemur, še najmanj pa preživetju. >>Igor Bijuklič, komentarji
Pretekli teden je Bojan Jablanovec s svojo bolj ali manj stalno ekipo performerjev zaključil projekt Via negativa. Raziskava, ki se je tematološko napajala ob judovsko-krščanskemu izročilu sedmih smrtnih grehov, se v aktualni uprizoritvi osredotoča na napuh. V prvi vrsti pa na napuh publike, ki so ga paradoksalno prav Jablanovec & company razvijali kot stranski produkt svojega sedemletnega teatrološkega potovanja. >>Nika Leskovšek, komentarji
»Jebemti, kaj če umrem?!«, imela sem 17 let in razmišljala. Na škatlici s tamponi jasno piše: TSS – toksični šok sindrom, zastrupitev, ki je lahko smrtonosna. Usodna! Mislim, tudi na cigaretah piše, da je kajenje škodljivo za zdravje – vsi to pišejo, da jih potem ne bi mogli tožiti, vendar takšne stvari, rak in podobno, vendarle trajajo. Ampak da umreš zaradi tampona v vagini? Kakšen kreten.
Interpretacija: Maruša in Jaka
Prevod in spremna beseda: Živa Černec
ZGODBA V CELOTI
>>kristinas, komentarji
recDokMa documentary workshop DokMa on balcony >>Bojan Anđelković, komentarji
V petek, 7. novembra ob 18 uri in nekaj minut prisluhnite intervjuju z Britanskima ustvarjalcema, performerko Julio Bardsley in skladateljem in glasbenim izvajalcem Andrewom Poppyjem, ki sta pred nedavnim nastopila na festivalu Mesto žensk. Z njima se je pogovarjala Tanja P. >>tanjap, komentarji
Današnjo posebno edicijo Sektorja Ž bomo posvetili družbenim in političnim razmeram, ki so jim podvržene iranske ženske. Na perspektivo, ki jo moramo posebej poudariti in skozi katero vas naprošamo, da gledate vse trditve, ki bodo sledile, me je opozorila kolegica kustosinja. Namreč, da Iran v trenutnih razmerah ne potrebuje toliko partikularne borbe za ženske pravice, pač pa morajo zagotoviti osnovne človekove pravice, predvsem kar se tiče osebnih svoboščin, krutega pravnega sistema, fizičnega kaznovanja. >>IdaH, komentarji
V redni rubriki Pisma iz tujine bo Dare P premlel razstavo Damiena Hirsta, nekdaj razvpitega mladeniča sodobne britanske umetnostne scene, ki je v amsterdamskem Rijksmuseumu postavil na ogled svojo zadnjo veliko umetnino, For the Love of God. V Četrtek, 6. novembra ob 16. uri! >>dare p, komentarji
V Ljubljani poteka tretji festival multimedijske umetnosti HAIP, ki je v zrak poslal prve elektronske motnje v ponedeljek z odprtjem osrednje razstave v galeriji Vžigalica. Pod drobnogled festivalskega termina bo dogajanje v sklopu HAIP-a v sredo, 5. novembra ob 16. uri vzela Ida H. >>IdaH, komentarji
Otvoritveni film DokMe Pet pred dvanajsto - hollywoodski dokumentarec, ki ga je produciral hollywoodski zvezdnik Leonardo Di Caprio - nas je skušal prepričati, da živimo v svetu globalnega segrevanja, ki naj bi ga povzročal CO2 ... V ponedeljek pa smo si v okviru sekcije Eko-DokMa lahko ogledali film Skrivnost oblakov, ki je neka vrsto znanstvenega trilerja, ki govori o Henriku Svensmarku, doktorju fizike iz Copenhagna, kjer že vrsto let raziskuje, kako sonce vpliva na spremembe klime na Zemlji. ... >>Bojan Anđelković, komentarji
V ljubljanski Bežigrajski galeriji se je prejšnji teden odprla mednarodna razstava pesniških plakatov, na kateri so predstavljena dela avtorjev in avtoric iz več kot 20 evropskih držav in Združenih držav Amerike. V času digitalizacije pesniški plakati izgubljajo svojo moč in smisel ter postajajo vse bolj pričevalci preteklih tendenc. V Sloveniji je prvi moč besede in vizualne podobe doumel Srečko Kosovel in dobesedno začel razvoj slikanja z besedo. >>tanjap, komentarji
V ponedeljek ob 16. uri se bo Julija Sardelić podala po poteh popotnika Toma Križnarja in v precep vzela dokumentarec Dar Fur - Vojna za vodo, ki je nastal v sodelovanju z domačo režiserko Majo Weiss. >>Julija_sa, komentarji
Svoja vrata spet odpira letos že 5. mednarodni festival Dokumentarci v Mariboru – DokMa, ki ga organizira Društvo za preoblikovanje družbene komunikacije – PIFF. Festival, ki bo potekal od 2. do 8. novembra, svoj temeljni cilj znova zasleduje pod geslom »Vsi smo DokMa« in še naprej razvija lastne tehnike odpiranja čez leto zaprtih mariborskih mestnih kinodvoran Udarnik in Partizan, ki sta skupaj s Prvim odrom na Prvi gimnaziji glavni prizorišči filmskih projekcij.
>>Bojan Anđelković, komentarji
Na krstno novembrsko popoldne sveža ekipa Sektorja Ž gosti Jasno Podreka, s katero kritično zarezujemo v perečo problematiko femicida, najokrutnejše oblike nasilja nad ženskami. Hkrati listamo po Zlati beležnici nobelovke Doris Lessing in serviramo nekaj obveznih aktualnih novic. Na frekvenco Radia Študent se bomo v živo priklopile v soboto ob 13. uri!
Sektor Ž pripravljajo Ana, Ida, Julija in Pina. >>IdaH, komentarji
V Gleju smo si včeraj ogledali ljubljansko premiero predstave "Nisi pozabila, samo ne spomniš se več" srbske režiserke Anđelke Nikolić. Režiserka v našem prostoru še ni poznana, referenčno ime te predstave pa je avtorica Simona Semenič Scott, dramatičarka, dramaturginja, režiserka in producentka, avtorica programa PreGlej, nazadnje pa se je spomnimo po avtorski monodrami "Jaz, žrtev". >>nika arhar, komentarji
Namreč - tretji konec tedna v septembru v Londonu vsako leto poteka, kot tukaj pravijo, največji arhitekturni dogodek leta – Open House Festival. Cel London se spremeni v velikanski arhitekturni muzej, saj je omogočen dostop do ogromnega števila drugače nedostopnih ali vsaj težko dostopnih interjerjev.
Mogoče si je ogledati zgradbe, ki so spomeniško zaščitene in so jih v zadnjih letih obnovili, javnosti pa je dostop onemogočen, saj so privatna lastnina. >>Kristina Dešman, komentarji
V tokratnem izrednem terminu SektorjaŽ se bomo pogovarjali s Hano Al Bayaty, ki se upora in aktivizma loteva po brechtovsko. Če vas zanima, kaj se v resnici dogaja v Iraku, zakaj bodo oboroženi napadi potekali, dokler bodo Američani nadaljevali svojo neokolonizacijo, kako poteka neoborožen upor izven meja, ki pa je v bistvu upor proti celotnemu kapitalističnemu sistemu, ne zamudite tokratnega intervjuja SektorjaŽ. >>Ana Podvrsic, komentarji
Dva stara prijatelja - slepi slikar in legenda beograjskega undergrounda, Miomir Grujić Fleka, in srbski priseljenec in dolgoletni taksist v New Yorku, Slobodan Nedeljković Zonkey, - se po štirinajstih letih spet srečata 8. marca leta 2003 in se pogovarjata o tem, kdo in zakaj ubija očete, o ekonomiji bolečine, strahu in sumu, preteklosti in sedanjosti itn. Poleg tega pa bo moral Fleka odgovoriti na dva Zonkeyjeva enostavna, vendar esencialna vprašanja: 1) Kaj je to sreča? in 2) Kaj je smisel življenja? >>Bojan Anđelković, komentarji
V tokratnih Finih umetnostih si bomo skozi različne umazanosti bele pobliže ogledali razstavo z naslovom Belo kot umazan sneg kiparja in multimedijskega umetnika Damijana Kracine. Postavitev, ki je na ogled v Galeriji Škuc, je nastala v sodelovanju z Društvom za domače raziskave. Vsebina razstave potuje skozi različna okolja, kot so kopalnica, počutišče oziroma wellness, higiena, umetnostni trg, snežne pokrajine in še bi lahko naštevali. Spremljajo jih belina in hudomušne zgodbe kustosa Janija Pirnata. >>tanjap, komentarji
Ali je zgodovina zgolj konstrukt tistih, ki so na poziciji moči?
Ali po Evropi še danes "vandra" ljudstvo brez zgodovine?
Ali je med temi ljudstvi tudi neko pleme, ki je svoje poimenovanje dobilo šele leta 1971?
Oči zaslepljene od blišča jih ne vidijo, a vendarle so.
Prisluhnite oddaji Oči, da ne vidijo, kjer bomo poskušali spregledati pred zapletenim konstruktom zgodovine ter enim izmed njegovih posledic, ki kot snežna kepa s seboj povleče še mnoge druge: obstoj in zgodovinskost Romov. >>Annetka&Julietta, komentarji
Nabrali smo nekaj utrinkov 11. festivala slovenskega filma, ki je potekal med 22. in 25. oktobrom, in napovedujemo delavnice animacije v Mariboru in Ljubljani, Noč grozljivk v Kinodvoru, festivale Dokumentarci v Mariboru in Liffe. >>Saška, komentarji
V ponedeljek, 27. oktobra ob 16. uri bo pod drobnogled vzeta razstava Metelkova 2025 začasne skupine Urbanistični Razvojni Center Metelkova Mesto! >>mcolner, komentarji
»In kaj bova naredila, Simeon, če nisem prišel po tvoj denar? Niti po te pederske slike, ki si jih razvrstil po stenah? Kaj, če ne potrebujem tvojih luči in preprog? In sploh ničesar iz tvoje usrane luknje?«
»No, dobro, če niste prišli zaradi tega, mi povejte: zakaj ste sploh prišli?«
»Morda sem prišel po tvojo dušo.«
Interpretacija: Urša, Dragan in Stanko
Prevod in spremna beseda: Živa Černec
>>kristinas, komentarji
V sredo se je v Mali galeriji Cankarjevega doma odprla že tretja edicija razstave Fotonični trenutki, ki vsako leto uradno odpre vrata tudi ljubljanskemu Mesecu fotografije. Razstava deluje bolj kot platforma za predstavljanje manjših izborov dveh ali treh avtorjev iz regije srednje in jugovzhodne Evrope. Tudi letos nameravajo omenjeno razstavo prenesti v različna razstavišča v regiji, kar omogoča avtorjem predvsem mlajše in srednje generacije, da dobijo v tem področju določeno prepoznavnost. >>IdaH, komentarji
V tokratni posebni ediciji oddaje Sektor Ž smo se pogovarjali z Marío Pérez mentorico spletnega kritiškega portala CoWeb na tokratnem Mestu žensk, novomedijsko kritičarko in publicistko s spletnim nazivom Ptqk. V okviru festivalskega izobraževalnega programa je imela predavanju o kiberfeminizmu. Obravnavala je predvsem Surovo simbiozo med človekovo svobodo in trgom dela ter med človekovim telesom in njegovo farmacevtsko preparirano inačico. >>IdaH, komentarji
Dobro obiskane filmske projekcije, koncerti in debate so pokazale izredno zanimanje publike za del Evrope, ki je postal še posebno zanimiv zaradi filmov in seveda novokomponiranih balkanskih ritmov. Idejna zasnova festivala je podpora neodvisnim in mladim filmskim ustvarjalcem iz regije z namenom podiranja stereotipov o Balkanu na Zahodu in obratno, podiranje stereotipov na Balkanu samem.
>>dare p, komentarji
V tokratni Arteriji bomo nekaj več prostora namenili pogovorom, ki sta jih avtorja posnela ob dveh ključnih festivalskih dogodkih v oktobru. Peter se je ob priložnosti letošnjega BIA oziroma Bienala industrijskega oblikovanja pogovarjal s pomembnimi domačimi ustvarjalci na tem področju, Lidijo Dragišič, Gorazda Malačiča in Antona Žižka. Ida se je podala po sledeh letošnjega 14. festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk in pred mikrofon povabila eno od programskih vodij, Katjo Kobolt. >>IdaH, komentarji
V torkovi oddaji Oči, da ne vidijo gostimo bolgarsko antropologinjo Evgenio Blagoevo. Pogovarjali se bomo o bolgarski družbi ter izvedeli katere teme trenutno najbolj zanimajo bolgarsko antropologijo. Predstavljena bodo tudi bolj specifična področja avtoričinega dela in raziskovanja: potrošništvo v postsocialistični družbi, bolgarska diaspora sodobnih migrantov, identiteta na področju Balkana ter procesi imenovanja in preimenovanja v bolgarski tradiciji. >>Iva Kosmos, komentarji
|
| Najbolj brano |
