Pronicljiv pisec, prodoren kolumnist, načelen govorec in nenadljebljiv debater. Priklanjamo se Chrisu Hitchensu. >>

Predstavljamo podjetni, zanesenjaški duo, ki kani uspeh ljubljanskega BicekeLJa prenesti ... na štiri kolesa. Čarobna beseda: "car-sharing". Čarobna referenca: www.posodiavto.si.

Oddaja v celoti. >>

V mali poplavi premislekov o nadaljevanju tega, kar nosi ime civilizacija, se tokrat obregamo ob zadnjo knjigo Thomasa Friedmana in Michaela Mandelbauma »That used to be us: How America fell behind in the world it invented and how we can come back?« Svojevrsten priročnik za neoliberalne telebane in nov poskus racionalizacije sveta, v katerem Amerika ni kriva, je pa najboljša, k'n'de? >>

Od maja 2008 se nismo priklopili na radijsko frekvenco v zvezni zapor v ameriški zvezni državi Pennslyvaniji, kjer že slabih 27 let med pravnimi mlini na usmrtitev čaka Mumia Abu Jamal. Je že kar stari znanec Plunkov pozabe in rožnodolske frekvence. >>

Spletno stran Mladinskega sveta Slovenije krasi pripraven rek angleškega prozista iz prve polovice prejšnjega stoletja, Williama Somerseta Maughama. »Od davnih časov so stari mladim vbijali v glavo, da so modrejši kot oni, in preden so mladi odkrili, kakšen nesmisel je bil to, so bili že sami stari in sleparija jim je bila v prid.« No, ob aktualno-političnih aktualijah rek nekaj generičnega naboja izgubi, je pa še vedno smotrna iztočnica za pogovor s predsednikom krovne domače mladinske organizacije. >>

Slovenijo je v času krize moralo zapustiti približno 14.000 migrantskih delavcev. Mnogi so zaradi sužnjelastniškega režima pokradeni in izigrani. Temeljna značilnost režima izkoriščanja migrantskih delavcev v Sloveniji je osebna odvisnost delavcev od delodajalcev. Tak mehanizem izsiljevanja omogoča podjetjem, da nekaznovano kršijo temeljne delavske pravice, navajajo pri Nevidnih delavcih sveta (IWW) in Njetworku. >>

Če je kdo v poreferendumskem ali prednogometnem zanosu stvar spregledal, jo bo Mirsad Begić na kratko obnovil. Je pa tudi sicer Mirsadova odlika ta, da mu o konceptih dela in sindikalizma kot družbenopolitičnima podstatema misli in besed zlepa ne zmanjka. Da ne bo izpadlo, da mora za vabilo med sogovornike zgolj dobiti nekaj batin. Zadnji Pljunki Pozabe pred poletnim prisilnim dopustom. >>

Ni lahko biti delavec v teh časih. Vprašajte kogarkoli. Ni lahko biti sindikalec v neoliberalnih časih. Vprašajte kateregakoli sindikalista. Še teže je biti novi sindikalni val. Vprašajte Gorana Lukiča z Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. In smo ga. O sindikalizaciji, prekarizaciji, fleksibilizaciji, globalizaciji, migraciji, liberalizaciji, radikalizaciji in okupaciji dela strani kapitala. Intervjuju v celoti lahko prisluhnete na naslednji povezavi. >>

Malo delo mnogo sekira tudi predsednika Zveze ŠKIS in Sveta študentskih klubov, Marka Funkla. Klikni in poslušaj. >>

V sredo, 27. januarja, je po 87-ih letih med plavanjem srce izdalo sina judovskih staršev, pristaniškega delavca, vojaka, zgodovinarja, profesorja, kronista, gledališkega producenta, misleca, aktivista ter ene od popikon ameriške levice in globalne zavesti. O Howardu Zinnu je na rožnodolski frekvenci pred dnevi v »in memoriamu« beseda že stekla. Tokrat se mu posvečamo nekoliko podrobneje. >>

Na današnji dan pred natanko 20 leti je simbolično in fizično padel berlinski zid, z njim pa tudi ideološki ustroj sveta, ki je zaznamoval večino prejšnjega stoletja. Zdelo se je, da nič ne bo, kot je bilo. V dvajset letih so svojevrstno pot prehodili tudi mediji. Psi čuvaji demokracije, četrte veja oblasti ali zgolj lakaji na novo vzpostavljenih gospodarsko-političnih mrež.
>>

Ker smo trenutno sredi debate o morebitnem podaljševanju delovne dobe, ki je vezana na ne-vzdržnost pokojninskega sistema, bomo v današnjih Plunkih pristavili lonček še z eno dimenzijo problema trajnosti socialno-varstvene ureditve, kakršna vlada v Sloveniji, Evropi in v pretežnem delu sveta, ki sebe rad naziva z razvitim: zaposlovanjem oz., bolje, nezaposlovanjem za nedoločen čas, ki v sebi nosi nekdaj samoumevne pravice, kot so pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, porodniška, plačan dopust, bolniški st >>

»Depresijo v 30. letih prejšnjega stoletja je končal obsežen program javnih del, ki se je imenoval druga svetovna vojna.« To je samo ena mnogih izjav zadnjega Nobelovega laureata za ekonomijo, Američana Paula Krugmana, zaradi katerih je marsikateri šank postal ne le torišče političnih, temveč tudi ekonomskih teorij. Slikovitost je ena tistih značilnosti, s katero je danes 56-letni profesor ekonomije na univerzi Princeton, od leta 2000 redni kolumnist New York Timesa, moker sen prenekaterega medijskega uredn >>

Konec je, hvalabogu. Političarji, predvsem pa vi in mi, pa lahko zasluženo in pošteno zagrizemo v kumare. Potniki za Bruselj oz. Strasbourg so bolj ali manj znani, in jih rezultat verjetno niti ne zanima več. Še bolj verjetno pa se bodo z analizami še nekaj časa ukvarjali v taborih tistih, ki ostajajo doma. Tudi zato RŠ zadnjo besedo daje marginalcem. >>

Velika noč ni samo čas zajcev, barvanja pirhov, šunke, hrena in ostalega ikonografskega arzenala, ampak tudi – vsaj v teoriji - čas občečloveške refleksije, razumevanja in miru. Zato bomo nocoj – brez nepotrebnih komplikacij - prisluhnili trem popolnoma različnim glasovom. >>

Pred slabimi 40 leti je pod streli James Earla Raya padel Martin Luther King Junior. Mi pa se bomo posvetili njegovemu antipodu, diametralno nasproti stoječemu mu ideologu, Georgeu Lincolnu Rockwellu, začetniku in vodji ameriške nacional-socialistične stranke, ki se je rodil na današnji dan, pred 91 leti. >>

Poslušali smo Herberta Alexandra Simona, nobelovega laureata leta 1978 za ekonomijo. Iz povedanega v posnetku lahko zaključimo oz. povemo troje: Radio Študent je vselej na robu organizacijskega kolapsa, 2.: njegove ustvarjalke in ustvarjalci delajo/delamo za simbolične zneske, in 3. večina nas to dela že leta in leta, s čimer izkazujemo skorajda fanatično pripadnost tej rožnodolski frekvenci. >>

Iz naftalina bomo v slino prenesli ikono ameriške radijske produkcije. Mineva namreč 80 let, kar se je na radijskih sprejemnikih na oni strani luže pojavila serija, ki se je valov tako ali drugače oklepala naslednjih 40 let, k poslušanju pa teden za tednom priklepala okoli 40 milijonsko množico. >>

Po tednih "kapljanja" posameznih programskih smernic, rešitev in ukrepov je tako državljankam in državljanom na vpogled celotno besedilo koalicijskega sporazuma, ki so ga pretekli četrtek podpisali vodje SD-ja, Zaresa, DeSUS- in LDS-a. 70 strani. Glavni programski cilji: razvoj in modernizacija države, blaginja po meri človeka, demokracija, aktivno državljanstvo, Slovenija kot mednarodni subjekt. >>

Posnetki, ki smo jih poslušali, so relativno sveži, v njih pa Mumia Abu Jamal z neverjetno pretanjenostjo, natančnostjo in zanosom, ki ga ne bi pripisali nekomu, ki že desetletja ždi za rešetkami, spremlja, interpretira ameriški ter globalni vsakdan – od višanja cen hrane, do predvolilne bitke med demokratskima pretendentoma za predsedniški položaj, od korenin poliglobalizacije do umika Fidela Castra z uradnega vrha kubanske administracije. >>

13 let po Srebrenici smo se o dogodkih pred, med in po največjem evropskem pokolu po 2 sv. vojni pogovarjali s preživelim prevajalcem enot ZN Hasanom Nuhanovićem, ki je bil med vojno nastanjen v Srebrenici, Nizozemsko pa zaradi (ne)ravnanja njihovih enot ob tragičnem dogodku tudi toži. >>

Slovenski zapori so, glede na dostopne podatke, vse bolj polni. Pred nekaj leti je bila slika obratna. Kaj se je vmes zgodilo? Je več kriminala, je delo organov pregona učinkovitejše, gre to pripisati strožji zakonodaji, drugim okoliščinam? Prav tako smo v zadnjem času priče polemični debati stroke in širše javnosti ob postopku sprejemanja novega kazenskega zakonika ter zakona o kazenskem postopku. >>

Za danes je pa agenda takale: Do zdaj ste verjetno že slišali za intervju s predsednikom vlade slovenske južne sosede, ki je bil objavljen v petkovi večernji izdaji Jutarnjega lista, enega od osrednjih hrvaških dnevnikov. Če niste, je šlo nekako takole. Stvar je že bila krščena v največjo novinarsko afero na Hrvaškem. V imenu premierja Iva Sanaderja je na vprašanja Jutarnjega lista odgovarjal 23-letni bivši novinar, kar je vlada hitro opazila in že v petek zvečer objavila sporočilo za javnost, v katerem je zapisala, da Sanader intervjuja, žalibog, ni dal.