Povprečni opazovalec podalpskega političnega dogajanja je najbrž slutil razplet zadnjega prizora tragikomedije "Desus versus preostanek koalicije" že preden so akterji dodobra pohodili oder. In sicer da bo nov val vika in krika Desusovega predsednika Karla Erjavca razburjal politično srenjo, da bo Erjavec kaj hitro posegel po skrajnem orožju, vendar edinem, ki ga resnično obvlada - grožnji z odhodom in koalicije - a tudi, da bo na koncu premier Pahor ugotovil, da je Trobec Bučanova "primerna >>

Nekoliko smešno je bilo prebrati, kaj so ustanovitelji nove veteranske organizacije zapisali v svojem statutu. Člani Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve tako ne morejo postati osebe, ki so s svojim ravnanjem ovirale priprave in nasprotovale osamosvojitvi Slovenije in ki to počnejo tudi danes. Pri tem ni najbolj jasno, kako lahko danes sploh oviraš priprave na osamosvojitev že samostojne države. >>

Resnični drek institucionaliziranega političnega življenja v Mat`Kurji, ki pa ga z največjo vnemo gosti prav od apokaliptičnih napovedi dehteč družbenopolitični „haj-fi“, je odsotnost med seboj tekmujočih konceptov o urejanju skupnih stvari. Namesto tega se nam prodaja personifikacija politike, torej ne izbira med koncepti temveč izbira med osebnostmi. >>

Cinične so besede krizne demagogije, ki jih je izrekel Nick Clegg, vodja koalicijske Liberalno demokratske stranke, ki je, mimogrede, svojo predvolilno kampanjo gradila na nasprotovanju višanju univerzitetnih šolnin in zagovoru javnosti visokega šolstva, in sicer: »We are all in this together«. Te besede kot svetniška avreola in dokaz pravičnosti z vladne strani odzvanjajo nad procesom privatizacije visokega šolstva, krepitvijo razrednih razlik in študijskega zadolževanja šolajočih se generacij. >>

V času finančne krize smo že navajeni, da osrednje politične teme po celem svetu krojijo gospodarska vprašanja. Različne teorije ekonomskih strokovnjakov so se v tem času na nek način še bolj polarizirale, nobena stran pa ne more ponuditi celovitega odgovora niti na vprašanje, kaj je aktualno krizo povzročilo, kaj šele, kako izplavati iz nje. Zaradi te splošne dezorientiranosti tako ni čudno, da mora v večini primerov odgovornost za izbiro med več slabimi možnostmi prevzeti politika.
>>

Nikoli ne smeš zakričati »Ogenj!« v polnem kinu. Panika, ki bi jo s tem izzval, bi namreč naredila več škode kot koristi. John Kampfner, izvršni direktor britanske organizacije Indeks o cenzuri - angleško Index on censorship - pravi, da takoj, ko to trditev sprejmemo za veljavno, pristanemo na to, da omejitve glede svobode govora obstajajo. Vendar moramo paziti. Ključna tukaj ni beseda ogenj, ampak beseda polno. Če obstaja resnična nevarnost za človeška življenja, smo dolžni omejiti svobodo govora. >>

Formula današnje krizne politike je bolj ali manj že vsem znana. Na eni strani zmanjševanje javne porabe, na drugi težnja po gospodarski rasti. Del te zgodbe je tudi šolstvo - predvsem visoko, ki ni obvezno. Zadnja dva odmevna dogodka v zvezi z redukcijo sredstev za visoko šolstvo prihajata iz Velike Britanije in Italije. Gre za dva vsebinsko različna pristopa, vendar s podobnimi nameni. Pri obeh državah pa gre seveda za nadaljevanje neke politike in ne za spremembe, ki bi šokirale zaradi inventivnosti. >>

Trenutno je vladajoči koaliciji znotraj nje same največji trn v peti Desus, ki ne sprejema Pahorjevega kompromisa pri pokojninski reformi. Ta predvideva četrtinsko usklajevanje rasti pokojnin v prihodnjih dveh letih. Predsednik Desusa Karl Erjavec trdi, da poslanci njegove stranke ne bodo privolili v manj kot polovično usklajevanje. >>

Kljub nedemokratičnosti volitev v Mjanmaru je nekaj pripadnikov nekdanje Narodne Lige za Demokracijo ustanovilo novo pro-demokratsko stranko in se uspešno prijavilo na volitve. Njihov argument: »če ne bomo mi kandidirali na teh volitvah, bodo zdajšnji generali in njihovi podporniki na oblasti še naslednjih 100 let«. >>

Kitajska je svetovno zainteresirano javnost nedavno tudi uradno obvestila, da so se končali časi masovnega izkopa redkih kovin, ki je svetovno povpraševanje po zeleni tehnologiji in električni revoluciji krmilo s ceneno rudo. Tako so prefinjeni Kitajci svet pahnili v tri leta negotovosti, vse dokler se ne razbije njihov večplastni monopol. Takšna je ocena ameriških obveščevalnih analitikov, ki se dobro zavedajo, kako nujni so ti materiali, da brezpilotna letala lahko terorizirajo muslimanske dežele. >>

Da ima skrajni sever Kvarnerja lahko terapevtske lastnosti, so pred desetletji pogruntale že avstro-ogrske, italijanske in druge elite, ki so se v predjugoslovanskem času podile po teh krajih. Enako je ugotavljal Branko Mamula in si s pomočjo nemezdnega dela nabornikov ljudske armade na opatijsko parcelo postavil haciendo. >>

Ko so se prejšnji teden srbski huligani odločili beograjsko Parado ponosa popestriti z ulično vojno in ko si je v torek do tedaj širši javnosti neznani navijač Crvene zvezde skupaj s somišljeniki za demonstracijski nastop izbral genovski stadion Luigi Ferraris, se je paleta za prejšnji teden predvidenih političnih tem v Srbiji v hipu spremenila. >>

Kaj sploh pravi famozni 128. člen Zakona o dedovanju? Vsi, ki prejemate takšno ali drugačno socialno pomoč, poslušajte pozorno. Prva točka 128. člena pravi: Dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije... >>

V nedeljo so v Bosni in Hercegovini potekale splošne volitve, druge po vojni, ki so bile organizirane v samorežiji oblastnih struktur. Mednarodna skupnost je svojo vlogo odigrala dan po tem, ko je volitve certificirala za skladne z določili Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Tuji opazovalci so sicer opozorili na visoko število neveljavnih glasovnic v Republiki srbski, izražen pa je bil tudi pomislek o skladnosti volilne zakonodaje z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. >>

Včeraj je s stavko pričelo okoli 80.000 javnih uslužbencev iz tako imenovane Posedijeve skupine, kar so prvi dan najbolj občutili avtoprevozniki zaradi zastojev na mejah, kjer cariniki opravljajo poostren nadzor in tisti, ki jim policisti protestno zaradi prekrškov niso napisali kazni, ampak so jim izrekli zgolj opomin. Z delom pa normalno nadaljuje velika večina javnih uslužbencev iz Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti ter SVIZ-a, torej okoli 70.000 ljudi. >>

Na nedeljskem referendumu v Turčiji je 58 odstotkov volilcev podprlo paket 26-ih ustavnih amandmajev, ki jih je predlagala vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj aktualnega premiera Tayyipa Recepa Erdogana. Slednji je zmago razglasil za zgodovinski mejnik prihodnjega razvoja Turčije. Turški komentatorji izpostavljajo tudi kontroverznosti, ki so vplivale na odločanje ljudi za ali proti, in nedorečena vprašanja, zaradi katerih je pač nemogoče govoriti o tem, da je dobro premagalo zlo. >>

Dodatne obremenitve delodajalcev bodo zamajale ekonomijo, ki že tako komaj dohaja globalno konkurenco, vztrajno trdijo delodajalci in vlada. Namesto da bi se praskali ob projekciji ponavljajočega se trenda, po kateri bodo prilivi v pokojninsko blagajno čez leta zanemarljivi, saj bo delovna masa sestavljena iz armade prekernih posameznic in posameznikov, brez leta delovne dobe ter vloženega evra na pokojninskem ali zdravstveno–zavarovalnem računu.
>>

Eden bistroumnih nesmislov je vnema, s katero ZN razglaša mednarodna leta, posvečena tej ali oni tematiki. Vnema, s katero se poskuša zapakirati posamezne politične agende v neko časovno obdobje, recimo leto ali pa dekado, je podobna entuziazmu mladih na petkov večer, ko poskušajo do zore doseči ultimativen „blackout“. Pri tem resda oboji dosegajo nemalo uspeha, a ne toliko, da ne bi bilo naslednji petek potrebno ponoviti vaje oziroma po petnajstih letih spet razglasiti mednarodnega leta mladih. >>

Če povzamemo. 25 milijonov evrov za podporo ameriškim azijskim in bližnjevzhodnim interesom ter 5 milijonov evrov za podporo interesom katoliške Cerkve. Skupaj torej 30 milijonov evrov v zadnjih nekaj letih za tuje nelegitimne interese samo v teh dveh primerih. Lahkotnost trošenja proračunskih sredstev postane še bolj neznosna ob novem družbenem trendu. Delavci in delavke Preventa in Vegrada - pa v tem nikakor niso osamljeni - prejemajo pomoč v obliki paketov Rdečega križa še v času, ko so zaposleni. >>

Sredi prejšnjega tedna se je oglasila Amnesty International s poročilom o zdravstvenem sistemu v Severni Koreji. Poročilo je vzorčen primer, kakršne pogosto ponujajo takšne in drugačne človekoljubne organizacije s svojimi opažanji iz poljubne nezahodne tiranske diktature. Karkoli štrli izven hegemonske liberalno-kapitalistične ideološke paradigme, je takole čez palec ali kakšen drug prst za številne filantropske odrešeniško-humanitarne organizacije nič drugega kot sadistično izživljanje nad rajo. >>

Državljane sedaj več kot polnoletne države ob pričetku poletne vročine vsako leto znova iz kočevskih gozdov glas katoliške vesti opominja, da ni vse lepo in prav v tej mladi državi. Ponovno se je namreč imela zgoditi tokrat že 21. spominska slovesnost. A dvajset let hitro mine in katoliška cerkev je ob manku komunističnega protipola uspešno zapolnila prostor in skupaj s političnimi priveski na piedestal postavila zločine komunistične strani, svoje pa uspešno pometla pod preprogo. >>

25. junij, dan državnosti in enotnosti, je potrebno secirati s ciljem, da se razkrije vse antagonizme, ki določajo aktualni slovenski prostor, mišljen seveda v strogo teritorialnem smislu. V nasprotnem primeru bomo dopustili, v kolikor že nismo, da bodo polje diskusije zasedli populistični in sovražni glasovi s hudo predmoderno retoriko. Bojazen je namreč utemeljena in jo lahko dokažemo na primeru ponovnih homofobnih izpadov.
>>

V letih, ki so za nami, je bil na področjih vzdržnosti dela, rasti, družbene reprodukcije in redistribucije virov storjen samo en korak naprej, vreden trkanja po prsih. Pa še ta je zgolj simboličen. Še manj: zgolj semantičen. Namesto tako imenovane "fleksibilne varnosti", o kateri je na primer med predsedovanjem naši novi širši domovini svojim kolegom na ministrskem vrhu na Brdu govorila takratna social-ministrica Marjeta Cotman, smo končno začeli govoriti o "varni fleksibilnosti". >>

Pričakovan odziv nasprotnikov arbitražnega sporazuma na rezultat referenduma, kjer je bilo poleg parlamentarne opozicije še kar nekaj drugih organizacij, bi lahko vulgarno prevedli tudi takole: več kot polovica je dejala: „Jebite se Slovenci, mi smo ZA odvzem vaše zemlje ne glede na izid arbitraže." Pa da samo na kratko skočimo čez pričakovane odzive, ki kažejo, kako dolgo bo ta rezultat še odmeval na slovenskem političnem in družbenem polju. >>

V ugandski prestolnici Kampala se je včeraj začela prva pregledna konferenca Mednarodnega kazenskega sodišča. Države podpisnice Rimskega statuta, ustanovne listine te institucije, bodo do 11. junija ocenjevale dosedanje delo sodišča in odprle nekatere še nedorečene točke njegovega delovanja. Na otvoritvi konference je bilo prisotnih približno 2000 predstavnikov držav, nevladnih in medvladnih organizacij s celega sveta, ki bodo skušali začrtati tudi smer, v katero naj bi se sodišče razvijalo v prihodnje. >>

Študentsko organiziranje, kot smo ga poznali do prejšnje srede, je bilo rojeno v študentskih demonstracijah konec šestdesetih. Bilo bi tragično, če bi z zadnjo demonstracijo zamrlo. Val političnih, medijskih in siceršnjih obtožb s strani drugih javnosti je treba ovreči. Predvsem pa s pomočjo dogodkov pred parlamentom na novo skalibrirati zrcalo, v katerega se nihče - razen morda premierja - ne gleda rad. >>

Vse skupaj bi bilo lahko zelo simbolično. V letu takšnih in drugačnih obletnic državnosti, recimo 20-letnica prvih demokratičnih volitev, 20-letnica prve vlade samostojne Slovenije in podobno, bi bilo toliko bolj simbolično dejstvo, da se na simbol slovenske državnosti, parlament, dobesedno mečejo tla, na katerih je bila država Slovenija razglašena. Pa nič od tega. Zgolj prazno in degradirano nasilje. Nikoli še ni bila granitna kocka tako trda in votla hkrati. >>

Skušnjava je velika. Velika zato, ker bi pisec teh vrstic zgolj dan pred napovedanimi študentsko-dijaškimi protesti zlahka zapadel v ostro, a ceneno nasprotovanje predlogom zakonov. Prav tako enostaven poligon za kritiko predstavljajo strukture študentskega organiziranja, ki podobno kot njihov večji brat, državna politika, enkrat v obče dobro, drugič za lastno rit, uporablja in zlorablja njim zakonsko pripisana sredstva. Čemu sploh protestirati, proti čemu postaviti svoj glas, za kaj zastaviti svoje telo? >>

Koliko simbolične in zgodovinske teže lahko prenese en sam dan v letu? Če vzamemo za primer 9. maj, potem se zdi, da neskončno. Na bazarju globljih pomenov nam na ta dan politične mediokritete po želji postrežejo s sicer okusnim in hitro pripravljenim „team buildingom“, ki pa se v pomanjkanju česa več kot zgolj retorične vrednosti, hitro izmuzne iz polja refleksije. >>

Prelom aprila v maj že nekaj let ni bil tako prijetno topel kot tokrat. Skoraj poletna atmosfera ni pojenjala niti potem, ko so prvomajski kresovi pogoreli in se je žareča noč prevesila v delu in delavstvu zapisan dan. Kot bi toplina in sonce začutila aktualne politične okoliščine, ki spremljajo praznik dela in grozijo delavstvu. >>