Dva večera sedeti po dve uri pred televizorjem in gledat izbor za evrovizijsko pesmico, ki po kakem mesecu hitro utone v pozabo, gotovo ni najboljši recept za prijeten večer. Ne, ne, tisti, ki vedo, gredo raje v KUD France Prešeren pogledat Improvizijo. Je ušesom prijaznejša, očem privlačnejša in nasploh zdravju koristnejša!
>>

Festival sodobnih odrskih umetnosti, Exodos, naj bi bil letos zaznamovan s tematskim sklopom Umetnost in svoboda. Tako si je bilo 18. maja v Cankarjevem domu moč ogledati performans libanonskega umetnika Rabiha Mroueja z naslovom Iskanje pogrešanega uslužbenca. Libanonski igralec, režiser in dramatik Rabih Mroue je poznavalcem gledališke umetnosti v Sloveniji že znan. V okviru festivala Mesta žensk se nam je bil predstavil z domiselno gledališko predstavo Biokrafija, o kateri je bilo govora tudi v predavanju Ane Vujanović. Predavanja, ki so bila letos sestavni del posebnega projekta festivala Exodos, so si prizadevala predstaviti avtorje, ki na različne načine razmišljajo o vlogi sodobnega gledališkega uprizarjanja in o mestu političnega v sodobnem gledališču. Ana Vujanović je torej v predavanju naredila uvod v celostno predstavitev avtorja, ki se nam je tokrat predstavil s performansom, ki problematizira družbeno delovanje, manipuliranje tiska z govoricami, javnimi obtožbami, političnimi konflikti. Neposredno se performans nanaša na libanonsko družbo, vendar je jasno, da je tovrstna tematika za Zahod več kot aktualna. >>

V torek, 17.maja, se je v KUD-u France Prešeren zgodila gledališka predstava Fasciklisti. Janez Kocman, drugače član Dejmo stisnt teatra, je poskrbel za idejno zasnovo igre, medtem ko je Irena Duša, alias druga polovica Monospolnega gledališča, igro režirala. V spoju dveh gledališč tvorita avtorski duet, ki je na podlagi lastnih besedil na odru uprizoril tokratno tragikomedijo, pri čemer je za dramaturgijo poskrbel Gregor Bulc. V kabarejskem vzdušju KUD-ove dvorane, se je neinstitucionalno gledališče namenilo stopiti na prste veliki instituciji in njeni logiki formularizacije človeka. >>

V Šentjakobskem gledališču so v režiji Miha Goloba pripravili uprizoritev enega od tekstov Marka Ravenhilla, enega ključnih predstavnikov novega britanskega gledališča, ki se je uveljavilo v 90-tih letih 20.stoletja. Šola, imenovana gledališče »u fris« predstavlja radikalne, nekonformistične drame, ki neposredno podajajo sliko sodobne družbe. Gre za tako imenovano dramatiko »krvi in sperme«, kjer liki lebdijo v čisti sedanjosti, preteklost in prihodnost sta eliminirani. S tem umanjka tudi orientacija in življenjska vsebina. >>

Fantastični kabare ponuja presenetljivo in novo gledališko izkušnjo. Njihova odrska iluzija je bila tako presenetljiva in magična, da je to postal naš način gledanja. Kar je tudi bistvo. Ukiniti tisto presneto mejo med odrom in publiko, ki smo je vajeni. Igralci so z gibanjem razširili običajno zamejen odrski prostor, dvorana je doživela svetlobno preobrazbo in igralco so počasi sestopali z odra ter vstopali k nam pri stranskih vratih.

>>

 Pred letom dni je v KUD-u France Prešeren navdušila kanadska improvizacijska zasedba The Crumbs in vest, da znova prihajajo, je obetala nemirno pričakovanje ponovne dobre predstave.
Njun smisel za humor je neverjeten in kar je še posebej očarljivo – ne sprejemata nujno in vedno izjav drug drugega, zbadljivke zaradi besednih spotikanj in lastnih napak spretno vpleteta v igro, kar deluje presenetljivo in predvsem zelo, zelo zabavno. 

>>

Da zaradi naslova ne bi pričakovali preveč, so ustvarjalci predstave povedali, naj ga ne jemljemo dobesedno. Da je zgolj malce provokativen in bi bilo ustrezneje reči – nekaj malega o ženskah.
Lahko da se boste v kateri od vlog prepoznale, lahko da boste jezne, da, za boga, me pa nismo take, lahko da boste samo zavijale z očmi ali pa se nasmejale – kaj od tega gotovo; predstava predvsem želi, da iz dvorane ne odidemo ravnodušni. >>

Irena Tomažin je mlada plesalka in absolventka filozofije. Zdi se, da se obe interesni področji pri njej močno prepletata. Sodelovala je pri številnih in zelo različnih predstavah. Že nekaj let velja za eno najbolj obetavnih slovenskih plesalk. Njen gib je vedno drzen, samosvoj in iskren. >>

V zadnjih letih imamo kljub politično zelo napetemu ozračju zelo malo politično kritičnih predstav. Zato je gledališka predstava Everybody for Berlusconi ali Vsi za Berlusconija prava osvežitev in hrana za možgane. Povedati naglas si upajo slovenski Betontanc in nizozemska gledališka zasedba Jonghollandia. Slednji so že gostovali na letošnjih Mladih levih s predstavo Lost Chord Radio, ki je presenetila z izvirno mešanico gledališke igre, rock koncerta in radijske oddaje. >>

Le še do konca meseca si lahko ogledate predstavo senzorialnega gledališča Labirint Biti ali imeti. Avtorica predstave in režiserka Barbara Pia Jenič jezik senzorialnega gledališča raziskuje v okviru zavoda Senzorium. Senzorialno gledališče, za razliko od običajnega, nagovarja vse čute obiskovalca. Da to lahko doseže, se mora obiskovalca dotakniti dobesedno. Zato ga aktivno vključi v predstavo. >>

   Najslavnejša zgodba o človeku, ki umre zaradi izdajstva prijatelja. Pri tem izreče najslavnejše besede - Et tu Brute! JULIJ CEZAR, ki pooseblja rek dobiti nož v hrbet. Stokrat prebrana in tisočkrat slišana zgodba. Zakaj bi šli ponovno v gledališče in ponovno gledali igro, za katero itak vemo, kako se konča? Res, velik problem je, kako narediti predstavo, ki bo zgodbo vnovič povedala na zanimiv, nov in svež način.  >>

Med nami so že mrzli dnevi in z njimi prihaja tudi zima, zato smo se predstavi Zimska pravljica še toliko lažje prepustili. Gibalna predstava je delo mladega nadobudnega plesalca in koreografa Boruta Bučinela, ki se nam je predstavil že v štirih samostojnih plesno-gibalnih predstavah: Polnoletni, Kdo me riše, Pamptikon in Odiseja. >>

Julij Cezar - najslavnejša zgodba o človeku, ki umre zaradi prijateljevega izdajstva. Pri tem izreče slavne besede:
»Et tu, Brute!« Julij Cezar uteleša stavek dobiti nož v hrbet. Stokrat prebrana in tisočkrat slišana zgodba. Zakaj bi šli ponovno v gledališče in ponovno gledali igro, za katero tako ali tako vemo, kako se konča? Res, velik problem je, kako narediti predstavo, ki bo zgodbo vnovič povedala na zanimiv, nov in svež način. Brez lažne skromnosti lahko rečemo, da je predstavi na odru Mestnega gledališča Ljubljanskega to uspelo.
>>

Plesna predstava Kosti med stranmi Sabúra Tešigaváre in skupine Karas

Ob japonskem imenu, ki podpisuje koreografijo, morda največkrat pomislimo na ples bútoh, glavni plesni izvozni artikel dežele vzhajajočega sonca. Sabúro Tešigavára in njegova skupina Karas odločno ovržejo slednjo, sicer dokaj površno teorijo. Ples, ki ga pleše Tešigavara, bomo skušali opazovati ob predstavi Kosti med stranmi, ki je pretekli teden gostovala v ljubljanskem Cankarjevem domu. >>

Mesto žensk je v svojih desetih letih delovanja v Ljubljano pripeljalo širok spekter glasbenih umetnic, ki se med seboj žanrsko in konceptualno močno razlikujejo, vse pa predstavljajo izseke vrhunskega glasbenega ustvarjanja, ki zaradi takšnih in drugačnih razlogov po vsej verjetnosti nikoli ne bi zatavali v naše kraje. Od tradicionalnih godb do radikalnih zvočnih eksperimentov, bi lahko opisali dosedanje programske smernice Mesta žensk, ki se zvesto drži iskanja vedno novih kvalitetnih glasbenic. >>

Deseti festival Mesto žensk je na svojem meniju ponudil tudi premiero predstave dueta Maje Delak in Male Kline. Obe plesalki in koreografinji sta že ustaljeni sodelavki v predstavah, filmih in pri drugih projektih Zavoda EN-KNAP. Avtorici sta se tokrat lotili performansa z naslovom HI-RES [haj-res], ki smo si ga premierno ogledali v soboto zvečer. >>

Redke predstave gledalca zares zadenejo in ko se ti to zgodi, greš naslednjič z veseljem v gledališče in z željo pričakuješ naslednje podobno doživetje. Predvidevam, da se je to zgodilo marsikomu ob ogledu plesne predstave »Rdečica« skupine Ultima Vez, ki je v četrtek in petek gostovala v Cankarjevemu domu ter otvorila sezono abonmajev. >>

Za zadnji nedeljski večer v okviru letošnjega Trnfesta smo si ogledali predstavo impro skupine Teater Иarobov, in sicer je bil to Prosti pad, kot so naslovili igro, ki se začne s predlogom publike, nadaljuje pa res tako, kot obeta naslov - kot prosti pad, iz začetne točke drvi k zaključku v neznano. >>

»Ja kako za hudiča, pri pisanki mater`ni pa nej sploh bom dobr, če pojma nimam, kva je dobr in kaj ne. Za kva pa simpl ne pride en smrkavc in mi pove, da sm dobr, ker žvim, in da žvim, da sem dobr,« je jezno dejal mladenič na Radiu Študent. Ta manihejska težnja po dobrem ga je prijela nemudoma potem, ko je v angleščini prebral najnovejši roman izpod peresa Nicka Hornbyja; novodobni angleški pisatelj nam je bolj znan kot avtor književnih uspešnic, kot so na primer prevedeni romani Nogometna vročica, Večna zvestoba ali Vse o fantu. >>

Letošnje Trnfestovske improvizacijske gledališke predstave so take narave, da vam prav lahko polepšajo ponedeljkove dopoldneve. Vse predstave se namreč zgodijo v nedeljo zvečer, ob kar malo pozni enajsti uri in trajajo dobro urico. Potem se seveda spije še zadnje pivo ali kar pač je in gre domov spat. In v ponedeljek se zbudiš sicer malo kasneje, a z dobrim občutkom po prijetnem večeru. Če je predstava dobra, seveda. Nedeljska predstava skupine Manjše zlo je bila ... >>

V nedeljo so se nam še zadnjič v letošnji sezoni na odru KUD-a predstavili Tomaž, Alenka, Dražen, Maja, Gregor in Sonja - Teater Иarobov. Videli smo igro, naslovljeno Prosti pad, za katero je značilno popolnoma sprotno nastajanje vsega - dolžina in razdrobljenost prizorov; likov in povezav med njimi; premikanje po lokacijah ter seveda tudi glasba. >>

Bil je oder, bleščeče in pisano osvetljen, bil je šarmanten, modno oblečen voditeljski par in bilo je deset izvajalcev, ki so se s svojo pesmijo potegovali za naslov zmagovalke večera. Na koncu je bil t. i. televoting, s katerim je bila izbrana zmagovalna pesem. Nato gromki aplavz pa konfeti in baloni. EMA? Evrovizija? Ne, bila je Improvizija 2004 na odru KUD-a France Prešeren minuli petek zvečer. >>

Kanadska plesna skupina Compagnie Marie Chouinard, ki je 23. in 24. aprila gostovala v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, nas je posvetila v pomlad ravno ob pravem času, ko smo se končno uspeli otresti zime. Kljub temu, da je bila prva plesna izvedba predstave Posvetitev pomladi prikazana pred kar enajstimi leti, je tudi njena obnovljena verzija še vedno sveža in aktualna. >>

V trnovskem domu Franceta Prešerna so prejšnji teden pri Teatru Narobov gostovali kanadski improvizatorji gledališča – Crumbs. Na svojem gostovanju so se v okviru letošnje tromesečne turneje prvič ustavili tudi v Ljubljani in nam minuli petek svojo igro predstavili na odru KUD-a. >>

Ljubitelji teatra smo že od polovice lanskega leta, iz meseca v mesec, nestrpno pričakovali najavljeno premiero Sofoklejevega Kralja Ojdipa v režiji Mileta Koruna. Prejšnjo, tretjeaprilsko soboto, smo jo končno in – moram reči na žalost – tudi dočakali. >>

Recimo, da bi v lokalu pri sosednji mizi sedela dva moška in se pogovarjala. Recimo, da vas ne bi opazila in bi bil njun dialog zato povsem spontan. O čem mislite, da bi se pogovarjala? O ženskah in seksu? O službi in zakonskih težavah? O rododendronih in smrti? O Aristotelu? Recimo, da ja. Zagotovo pa se o tem pogovarjata Harry in Sam.

>>

Konec februarja je bil v Plesnem teatru Ljubljana premierno predstavljen IMPROVE avtorice Sinje Ožbolt in njene asistentke Nine Meško. Gre za neke vrste nadaljevanje Blastostrelke, projekta, v katerem so se koreografinja Ožboltova in osmerica plesalk in plesalcev spraševali o možnostih telesa in izpostavljali razmerje virtualnega in realnega. Gre za nadaljevanje predvsem v smislu osredotočanja na telo plesalca v samem prostoru uprizarjanja. >>

V ponedeljek je plesna predstava Poziv afriške skupine Salia nї Seydou otvorila Festival zahodnoafriške kulture, ki bo do sredine julija potekal v Cankarjevem domu. >>

V Pepelki se prepletata klasični balet na konicah prstov in sodobni plesni gib. Spremlja ju 130 minut klasične, bogate glasbe, ki omogoča prikaz številnih karakternih lastnosti posameznih likov. >>

Kako močna je v resnici ženska strast? Še posebej tista zatajena in zatirana. Tista prepovedana. Vemo – tako neizmerna je, da ima uničevalno moč. Tako je danes in tako je bilo včasih ... v neki hiši sredi andaluzijske vasice, kjer je imela glavno besedo neizprosna gospa Bernarda Alba. >>