|
 - Festival SANJE
-OKARINA etno festival - Filmski festival v Locarnu - TRNFEST >>JasminaJ, komentarji
ALI SI LAHKO DANES SKUPAJ ZAMISLIMO SOCIALNO ENAKOST, EKOLOGIJO, DRUŽBO IN URBANIZEM Pred stotimi leti je v mestih živelo le 10 odstotkov  planetne populacije. Zdaj jih živi že več kot 50. Po podatkih Združenih narodov naj bi število mestnih prebivalcev do leta 2050 vključevalo tri četrtine splošne populacije. To pa še ne pomeni, da bomo dobili več malih prikupnih mest z obilo zelenega odprtega prostora, kot je to na primer Ljubljana. Trenutno obstaja več kot 20 velemestnih regij z več kot desetimi milijoni prebivalcev in več kot 450 mestnih regij, ki premorejo čez milijon ljudi. To znaša prek milijarde posameznikov na relativno majhnem področju. In prav število slednjih bo še naraslo ob prihodu novih someščanov. >>Iva Kosmos, komentarji
Včeraj sta preminula dva filmska velikana. Režiserja Ingmar Bergman in Michelangelo Antonioni. Priklanjamo se jima tudi na Radiu Študent. >>Nika Leskovšek, komentarji
Spoštovani! Zadnjič smo skupaj, preden zaključimo. V štirih mesecih smo iz, še mlade pomladi, stopili v čas, ko poletne nevihtve že vrtinčijo suho listje po razgretem asfaltu in plešejo divji ples za jesen. Nocoj nam bo Marko povedal, zakaj smo ves ta čas pravzaprav govorili o renesansi in zakaj je pomembno, da presnavljamo njeno edinstveno kulturno in duhovno sporočilo. V soboto, 30. junija, smo Marka Uršiča obiskali na njegovem domu v Kazljah na Krasu. Njegov dom sta hiša in vrt. Vrt je bujen in zelen, v njem najdeš senco. Hiša je stara. V nadstropju ima svoj delovni prostor. Tja se vzpneš po ozkih lesenih stopnicah. Prostor tam zgoraj leži na tleh, a je visok, pod streho. "Kar je bilo, bo spet; kar se je zgodilo se bo spet zgodilo, nič ni novega pod soncem." >>Peter Karba, komentarji
 Pesnik Tarek Eltayeb se je rodil v Kairu leta 1959. Tam je živel in se šolal. Leta 1984 pa se je sin Sudanca in Egipčanke preselil na Dunaj. Študiral je ekonomijo in sociologijo. Predava na fakulteti za upravne vede v Kremsu ter na univerzi v Gradcu, živi pa še vedno, in tam tudi ustvarja, na Dunaju. Za svoje delo je v Avstriji že prejel nagrade in štipendije. Piše v arabščini. Literarne tekste ima prevedene v nemščino, francoščino, makedonščino in srbščino. Ne nazadnje pa, od letošnjega februarja, ko je bil gost Trnovskih tercetov 2007, so slovenskemu bralcu Eltayebove pesmi dosegljive tudi v slovenskem prevodu Mohsena Alhadyja in Margit Podvornik Alhady, uvoznikov arabske književnosti v naš prostor, za zdaj samo v priročni zloženki Kuda France Prešeren.
>>petrak, komentarji
 Britanski cineast Stephen Fears nas v družbi gospe Henderson popelje v vojni London. Z značilnim angleškim humorjem v filmskem jeziku pripoveduje zgodbo o razvpitem gledališču Windmill, kjer brutalno vojno sliko zamenjajo podobe golih deklet, hrup bombnih napadov preglasi živahno petje in vsakodnevne tegobe zasenčijo slikovite predstave.
>>Pina, komentarji
 Knjiga, o kateri bomo govorili v današnji teoremi, je posvečena prikupnemu animiranemu junaku Jaki Racmanu. Njegov domnevni avtor - ali bolje rečeno njegov agent - je umrl leta 1966, star komaj 65 let, vendar se je njegova fantazma in imperij zabave nemoteno razvijal naprej. Pet let po njegovi smrti, leta 1971, je v Čilu doživela prvo objavo knjiga z naslovom Kako brati Jako Racmana – Imperialistična ideologija v Disneyevih stripih čilenskih avtorjev Ariela Dorfmana in Armanda Mattelarta. Prvi je prišel tja z Danske, drugi pa iz Argentine. Oba sta aktivno sodelovala pri izgradnji socialističnega gibanja v Čilu, ki je doživelo svoj klimaks leta 1970 z izvolitvijo Salvadorja Allendeja. Ni čudno, da je knjiga nastala ravno v Čilu, kjer so si prizadevali za emancipacijo od korporativne nadvlade ZDA. >>IdaH, komentarji
 Domačo založniško abstinenco leposlovne lezbične literature vztrajno prekinja izdajateljski zanos večinoma neodvisnih založb, ki podpirajo izstopajoča dela domačih homoseksualnih avtoric. Suzani Tratnik se je letos na knjižnih policah v Tretjem svetu pridružil prozni prvenec Urške Sterle Vrsta za kosilo. >>Pina, komentarji
 V istrskem Motovunu se je včeraj otvoril že 9. filmski festival. Od tam se nam bo telefonsko javil Urh Ambrož, ki bo pojasnil, kaj se dogaja, kakšno je vzdušje in česa si lahko še obetamo. Motovunski filmski festival traja do petka, zato se nam bo Urh javil še v četrtek ob 13.15. Vabljeni k poslušanju. >>
komentarji
V Galeriji Ganes Pratt je do 11. avgusta na ogled nova stvaritev mladega slovenskega umetnika Saše Vrabiča s povednim naslovom Pogrešani (ekrani). Vrabič pripada večkrat omenjeni mladi garnituri slovenskih vizualnih umetnikov, predvsem slikarjev, ki strumno držijo korak z najnovejšimi svetovnimi umetnostnimi tendencami in za katere lahko brez dvoma trdimo, da so zelo dobri. Prekinjajo tradicinalno nacionalno umetnostno paradigmo in vzpostavljajo nov način razmišljanja o sodobnosti slikarstva. >>Maja, komentarji
 »Vrneš se k očetu, zagledaš moker madež okoli njegovega mednožja, reče ti: »Sinko moj.«
Rečeš mu, da ga boš odpeljal stran, toda ob tem čutiš, da ti bazen gleda čez ramo. Oče se nagne k tebi: »Vem, da je to, kar ti bom zaupal, skregano z realnostjo, toda vse se mi zdi, da se mi bo zgodilo nekaj groznega, če se oddaljim od njega. Razumeš, o čem govorim?«
Pogledaš proti bazenu; nepredvidljiv je. Voda ima odsev usodnosti: obseda tvoje oči.«
V poletnem ciklusu oddaj Tu pa tam bomo predstavili tri še neuveljavljene slovenske pisce. Led bo prebijala mlada pisateljica in pesnica Vesna Lemaić s kratko zgodbo Bazen, ki ji lahko prisluhnete to nedeljo skoraj natanko ob 20.00 Interpretacija: Ana Duša, Matjaž in Briški >>kristinas, komentarji
Jovanka Uljarević je črnogorska pesnica, rojena v Kotorju leta 1979. Izdala je dve pesniški zbirki: leta 2000 Pred muhami, leta 2003 pa Proteze na plesu v maskah.
Jovanka Uljarević je bila pobudnica in urednica prve internetne predstavitve črnogorske umetnosti, ki je delovala med letoma 2000 in 2002. Je članica uredništva črnogorske revije za književnost, kulturo in družbo Ars, Literarnog konzorcija. Je pa tudi stalna sodelavka internetne revije za poezijo www.meta-fora.com. Pri reviji BalCanis pa je bila koordinatorica in sourednica za Črno goro. >>petrak, komentarji
 F-Roots je dedič festivala Forbidden Fruits Of Civil Society. E den ključnih pobudnikov prve edicije tega festivala leta 93 ’ v Ljubljani je bil Borut Brumen. Njemu je za >>
IdaH, komentarji
Pozdravljeni. V prvi poletni ediciji oddaje o sodobni umetnosti Arterija se bomo poglobili v najstarejšo in morda še vedno najprestižnejšo prireditev v polju vizualnih umetnosti, nam bližnji Beneški bienale, ki se otepa z vse večjo konkurenco različnih fe >>
IdaH, komentarji
 Motoristka , roman Andre Pieyre de Mandiarguesa iz leta 1963. Erotizacija podrejenosti na začetku revolucionarnih šestdesetih. >>Iva Kosmos, komentarji
 Zveneče ime režiserja Zhanga Yimouja je po kultnem epskem tandemu filmov Junak in Hiša letečih bodal podpisalo novo filmsko stvaritev. V aktualnem Prekletstvu zlate rože se izčiščena režijska poetika prepleta s premišljeno vsebinsko zasnovo v slogu shakespearskega spletkarstva. Prežet s spektakularno naracijo, film obljublja dovršeno vizualno odisejado, v kateri se režiser s polja art produkcije vse bolj približuje zahodnemu svetu. Gledalec pa poželjivo absorbira premišljeno filmsko estetiko, a se ob bledenju hipnih vizualnih užitkov na koncu strinja, da vse, kar se sveti, ni zlato.
>>Pina, komentarji
Danes bomo poslušali branje Tareka Eltayeba in slovenski prevod Mohsena Alhadyja in Margit Podvornik Alhady v interpretaciji hčerke Hane Alhady.
Pod tankim dekliškim glasom, Hana je korektno interpretirala prevode, na trenutke morda s preveč vzneseno, dramatično noto, so prečiščene pesmi Tareka Eltayeba izgubile prosti pad, ki ga imajo pri tihem branju. Zaradi skope in ekonomične uporabe besed so Eltayebove pesmi zagonetne, ker učinkujejo kot literarne prilike, nas kot tujce pa zanaša, ker nam umanjka oprijemališče v manj poznanem mitološko-legendarnem izročilu. Vse to kaže, da se Eltayebove pesmi dozira po požirkih.
Prisluhnimo! >>petrak, komentarji
 Za začetek je morda vredno povedati, da je Muriša ime mrtvega rokava reke Mure, ki leži na skrajnem severovzhodu Slovenije in velja za eno izmed najlepših naravnih čudes, ki ga lahko Prekmurje ponudi zunanjemu opazovalcu. Ob takšnih zemljevidih so bili ustvarjeni literarni junaki – »dobri ljudje« Miška Kranjca, ki so nam skozi svoje izkušnje zarisovali, kakšna je bila »mladost v močvirju«, ob mrtvicah reke Mure. Da pa ob Muri lahko »uspevajo« tudi drugačni literarni junaki, ki ne delujejo zgolj kot tihožitja poleg reke, nam pokaže Feri Lainšček z likom Elice Sreš iz romana »Ločil bom peno od valov« ter njenim sinom Julianom Spranskim, protagonistom nadaljevalnega romana »Muriša«, ki je bil letos ovenčan tudi s nagrado Kresnik.
>>Julija_sa, komentarji
 - umrl srbski filmski scenograf in režiser Dragoljuv Ješa Ivakov
- znanih pet zbirk v ožjem izboru za Veronikino nagrado - iz žirije za Veroniko izstopila Alenka Zor-Simoniti - Irena Ostrouška spet na Filmskem skladu - jutri: razstave - v Photonu, v Galeriji ZDSLU in na križišču Šubičeve in Slovenske - v soboto v Čedadu začetek Mittelfesta (letos predvsem o človekovih pravicah) >>JasminaJ, komentarji
 Berlin je znan kot mesto kulturne avant-guarde tako imenovanega postmodernega časa. Svoj vrhunec je sicer že dosegel in počasi izgublja nekaj svoje ostrine. Za ustvarjalce in širšo likovno publiko pa je nedvomno priv >>
IdaH, komentarji
 V deželah, ki končujejo bolečo operacijo tranzicije, vse bolj vzhaja in straši nova figura in njena veščina, ki se je med naprednimi zahodnjaki bojda že udomačila v zadnjih petdesetih letih povojnega obdobja. Ta figura, ki perfektno obvlada svoj posel, čudežno vznikne ob perečih vprašanjih napredka, konkurenčnosti, vizije, skratka prihodnosti vseh nas. Ob neizbežnem soočenju z managerjem in managmentom, njegovo govorico, cilji in delovanjem, se nam v prvem planu poraja občutek, da je to nekaj, kar nima več toliko opravka s tradicionalnim pojmovanjem ekonomskih znanosti, praks in sistemov. Še več. Samega sebe in svoje poslanstvo dojema kot možnosti iti onkraj preživelih ekonomskih znanosti, okvirov in praks, ki so obtičali v očitni zagati. In z njimi celotno človeštvo.
>>Igor Bijuklič, komentarji
 Prejšnji teden se je med modrimi stenami galerije Kapelica na Kersnikovi 4 zgodila premiera gledališkega performansa Daše Lakner z naslovom Krivda spomina. V klavstrofobično-ljubki dvoranici je avtorica predstavila lastno dramatizacijo Frischevega romana Sinjebradec. Fizične meje dvorane so premaknili trije platneni zasloni, kjer je potekala hipna video manipulacija oziroma rekonstrukcija dogajanja. Za video efekte je poskrbela ekipa Dekaos, medtem ko je zvočno kuliso izrazito tesnobne atmosfere zamešal Luka Prinčič.
>>Igor Bijuklič, komentarji
Italijanski pesnik Giovanni Fierro se je rodil v Gorici leta 1968. Pesmi je objavil v skupinskih zbirkah Frantumi in Prepletanja/Intrecci leta 2002 in 2003 pri goriški založbi Sottomondo. Prva samostojna zbirka z naslovom Lasciami cosi izide leta 2004.
Italijanski pesnik Giovanni Fierro iz Gorice je svoje pesmi prebral na literarnem večeru mlajših italijanskih pesnikov v Kudu Franceta Prešerna v Ljubljani 30. maja 2007. Za slovenske prevode je poskrbel Tomislav Vrečar. >>petrak, komentarji
Italijanski pesnik Francesco Tomada ni prvič gost oddaje Rimo v eter – rimo v veter. Leta 1966 v Vidmu rojeni pesnik, doma iz Gorice, je bil gost Dnevov poezije in vina 2006. Tako da ga slovenski bralec lahko že pozna vsaj prek slovenskih prevodov njegovih pesmi, objavljenih v zborniku Medana 2006. 30. maja letos je bil gost literarnega večera v Kudu Franceta Prešerna v Ljubljani. Poslušali bomo izsek nastopa.
Prisluhnimo pesmim italijanskega pesnika Francesca Tomade in slovenski različici Tomislava Vrečarja.
>>petrak, komentarji
POGOVOR S KRITKOMA DARJO PAVLIČ IN IGORJEM DIVJAKOM 
Včeraj se je začel četrti festival Pranger z osrednjim dogajanjem letos v Rogaški Slatini. Srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije organizira KUD Pranger. Koncept srečanja je izmenjevanje mnenj med kritiki in pesniki ter tudi polemično debatiranje, predvsem pa dinamično ocenjevanje in predstavljanje devetih zbirk preteklega leta, ki so bile po mnenju treh kritikov vredne posebne pozornosti. >>petrak, komentarji
TRIDNEVJE SLADOSTRASTJA ZA PESNIKE, KRITIKE IN PESNIŠKE PREVAJALCE  Danes se začenja četrti festival Pranger. Srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije organizira KUD Pranger. Ni naključje, da so nadobudneži izbrali to ime. Festival je geografsko umeščen v tisti del slovenskega podeželja, ki ga je zgodovina označila s srednjeveškimi sramotilnimi stebri, prangerji. Koncept srečanja neposrednih in posrednih ustvarjalcev in soustvarjalcev poezije je zamišljen - in doslej je bil tako tudi izpeljan - kot dinamično ocenjevanje in predstavljanje devetih zbirk preteklega leta, ki so bile po mnenju treh kritikov vredne posebne pozornosti; kot izmenjevanje mnenj med kritiki in pesniki; in ne nazadnje tudi kot polemično debatiranje. Tako se je v preteklih letih nemalokrat zgodilo, da so bili na pranger postavljeni ne le pesniki, temveč tudi kritiki. Zato ime festivala še kako ustreza kakovostno zasnovanemu programu.
>>petrak, komentarji
 - Fellinijeva La Strada na Lentu
- ulični Rudi Potepuški v Novem Mestu - razstava Predelano/ Preradjeno/ Recycled v Ljubljani >>JasminaJ, komentarji
 V Novem Sadu je letos že trinajstič potekal Mednarodni festival alternativnega in novega teatra Infantastic. 25. junija se je tako v Srbskem narodnem pozorištu otvoril enotedenski, dobro natrpan festivalski program, ki dokaj prizadevno skuša doseči prag novega, svežega in alternativnega. Programska shema festivala je obsegala domače kot tuje odrske predstave, performativne igre, razstave, koncerte, ulične intervencije kot tudi predavanja ter delavnice kreiranja fizičnih sekvenc za igralce.
>>Ariana Ferfila, komentarji
 Tina Smrekar je mlada vizualna umetnica, ki je v zadnjih letih postala prepoznavna po svojem močnem vsebinskem umetniškem izrazu. Teme obravnava z različnimi umetniškimi mediji kot so fotografija, video, umetniška raziskava in performans. V lanskem letu je bila izbrana v selekcijo slovenskih avtorjev na mednarodni skupinski razstavi Photonic Moments II. Pred tem je sodelovala na festivalih Break 2.2 in Mesto žensk, hkrati pa se konstantno predstavlja doma in v tujini.
>>Maja, komentarji
GLEDALIŠČE NA PROSTEM: V DESETO GRE RADO Včeraj se je v parku Kodeljevo zaključil že deseti festival uličnega gledališča Ana Desetnica, ki je pretekle štiri dni razveseljeval mestno rajo, staro in mlado, zdolgočasene lokalce in nadobudne turiste, ljubitelje gledališča in naključne mimoidoče. Vsi ti so delili pričakovanje, da jih za skoraj vsakim mestnim vogalom lahko pričakajo nova oblika in barva ter predvsem nova zgodba. >>Alja, komentarji
|
| Najbolj brano |
