Bolj kot kdajkoli prej je postalo očitno, da so politiki, ki naj bi zastopali interese ljudi, le marionete kapitalskih krogov in lastnih interesov. Po treh letih, odkar jim je finančni cirkus na Wall Streetu ušel izpod nadzora, se pripravlja največja globalna akcija proti neoliberalnemu, korporativističnemu kapitalizmu. 15. oktober naj bi predstavljal premik, kakršnega še ni bilo. Jutri se bo namreč v skoraj tisoč mestih po 82 državah začel globalni dan za spremembe. Sinhrono in z jasnim ciljem. >>

Po začetnem medijskem zatišju zasedba newyorške finančne četrti, ki je že pošteno zakorakala v svoj tretji teden, prihaja vse bolj v središče pozornosti. Civilna iniciativa Occupy Wall Street, ki jo je z javnim pozivom poleti napovedala sicer kanadska antipotrošniška organizacija Adbusters, od 17. septembra dalje zaseda javne površine New Yorka, počasi pa tudi drugih ameriških velemest. >>

Parlamentarne stranke večinoma priznavajo, da so predvolilno kampanjo začele že pred časom, kar je za novonastajajoče pobude hendikep. Dvojni. Zakonska materija jim namreč poleg zapletenih organizacijskih nalog odobrava tudi relativno manj medijskega prostora. Vsaj na nacionalki. >>

Vlada premierja Boruta Pahorja v torek ni dobila izglasovane zaupnice. Zavrnile so jo tako opozicijske stranke slovenske desnice kot tudi bivši koalicijski partnerici DeSUS in Zares. Vladi je večina poslancev očitala nesposobnost vodenja države v času krize in izgubo zaupanja volivcev. Pahor je že napovedal, da ponovnega glasovanja o zaupnici ne bo zahteval, v parlamentu pa so večinoma skladni, da ne bo predlogov za novega mandatarja. >>

Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah Evropske unije Frontex, ki je bila ustanovljena leta 2004, bo s spremembo pravil delovanja dobila inšpektorja za nadzor spoštovanja človekovih pravic pri izvajanju svojih nalog. Spremembe, ki jih je Parlament potrdil v torek, bodo agenciji tudi omogočile samostojno kupovanje ali najem opreme za lastne potrebe, da v tem pogledu ne bo več odvisna od sodelovanja držav članic Evropske unije. >>

Gibanje neuvrščenih praznuje 50 let. Skoraj natanko pol stoletja po tem, ko so takratni indijski predsednik Džavaharal Nehru, egiptovski voditelj Gamal Abdel Naser, Indonezijec Ahmed Sukarno in jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito v Beogradu s prvo konferenco neuvrščenih zakoliči gibanje, se je le-to vrnilo v nekdanjo jugoslovansko, danes pa srbsko prestolnico Beograd, kjer je obeležilo jubilej.
>>

Že nekaj let države po vsem svetu intenzivno nadgrajujejo izobraževalne sisteme. Priče spremembam smo bili tudi v Sloveniji, najodmevnejša je bila zagotovo bolonjska reforma v visokem šolstvu, še pred tem pa devetletka v osnovnih šolah. Glavni povod za spremembe v izobraževanju je v prvi vrsti ekonomska potreba. Države se soočajo s problemom, kako mlade kar najbolj primerno izobraziti, da bodo nove gospodarske strukture te mlade najbolje izkoristile. >>

Folklorno naslovno vprašanje, ki je zaradi vsesplošne demagogije postalo navidez retorično, čeprav je odgovor javnost velikokrat zgolj predvidevala, bo od tega tedna naprej deležno bolj premišljenih odgovorov. Tako vsaj upajo pri Komisiji za preprečevanje korupcije, ki je lansirala spletno aplikacijo Supervizor. Ta bo kot orodje, ki javnosti omogoča vživljanje v vlogo Big brotherja, sicer nedvomno pripomogel k boju proti korupciji, vendar, ali bo predstavljal tudi neko prelomno točko v tem boju? >>

Zagovornik načela enakosti na uradu za enake možnosti, Boštjan Vernik Šetinc, je v četrtek sklical tiskovno konferenco, na kateri je predstavil problematiko, ki jo je zapisal že v svojem poročilu vladi. Zagovornik načela enakosti sicer obravnava primere domnevne diskriminacije glede na katerokoli osebno okoliščino. Namen obravnave je, kot piše na spletni strani urada za enake možnosti, navajamo: »v odkrivanju in opozarjanju na obstoj diskriminacije ter osveščanju javnosti v zvezi s to problematiko.« >>

Ko so londonski policisti prejšnji četrtek v eni od akcij v predelu Tottenham do smrti ustrelili domnevnega kriminalca, 29-letnega taksista Marka Duggana, si verjetno niso niti predstavljali, da so ob tem zadeli tudi kantico z močno vnetljivo snovjo socialne margine. Podobno kot pred leti v Franciji in Grčiji je, kot je kasneje pokazala preiskava, nezakonita policijska brutalnost na noge spravila zrevoltirano mladež, ki je z nasiljem pokazala svoje nezadovoljstvo. >>

V Luki Koper se nadaljuje že osem dni trajajoča stavka žerjavistov, ki so se jim, sprva spontano, nato pa vse bolj organizirano, pridružili tudi pogodbeni izvajalci pristaniški storitev. Kljub več poskusom uprave, da bi stavko omejila, ta dobiva večje razsežnosti in prerašča v enoten ter organiziran upor proti nevzdržnim pogojem dela, ki zaradi domnevnega pomanjkanja delovne sile iz dneva v dan postajajo slabši. Pogovarjali smo se s predstavniki delavcev in sindikatov. >>

Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek – Travnik je v torek na vlado naslovila opozorilo, da sta pravna in komunalna neurejenost romskih naselij na širšem območju Novega mesta privedli do ponavljajočega se motenja javnega miru in reda. Po njenem mnenju zahtevajo takšne razmere hitre in učinkovite ukrepe vlade.V drugem delu dopisa vladi je varuhinja opozorila na neurejene infrastrukturne razmere v omenjenih romskih naseljih in prišla do ugotovitev, da to bistveno prispeva h konfliktnim situacijam. >>

Kompleksna zgodba okoli tabloida News of the World odpira vprašanja novinarske, pa tudi politične in policijske etike. Hkrati pa je to lekcija o stanju zahodnih demokracij in prepletenosti medijev, kapitala, politike in policije. Državljanom zahodnih demokracij pošilja sporočilo dobre stare politične paranoje, ki pravi, da so orwellovske lovke nadzora v sodobnosti lahkega sledenja informacijskemu prometu veliko daljše, kot si morda mislijo. >>

Ta teden se je spet oglasilo gibanje Nevidni delavci sveta, ki je predstavilo zahteve, ki se tičejo reševanja položaja Vegradovih delavcev, v katerem so se znašli zaradi neizplačanih plač in stečaja podjetja, ki se je začel 6. oktobra lani. Tako več kot 1800 delavcev terja od podjetja nekaj več kot 13 milijonov evrov, kar je v povprečju več kot 7000 evrov na delavca, a je stečajna upraviteljica Alenka Gril priznala za okoli 10 milijonov terjatev. >>

Avstrijski parlament je v sredo pričakovano sprejel ustavni zakon o narodnih skupnostih, ki je nastal na podlagi v zadnjem pogajalskem krogu doseženega kompromisa med predstavniki slovenske manjšine, deželnih oblasti in zvezne vlade. Začetni zanos med predstavniki treh slovenskih krovnih manjšinskih organizacij na avstrijskem Koroškem – Narodne skupnosti koroških Slovencev, Zveze slovenskih organizacij in Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk-, ki jih je spremljal ob popisu dogovora, je v dobrih mesecih >>

Med strokovnjaki je slišati vse glasnejši šepet, da je bankrot Grčije neizbežen. Trenutni drugi paket finančne pomoči evropskih davkoplačevalcev, ki bo dostavljen pod pogojem brutalnih varčevalnih ukrepov grške vlade, naj bi problem le odlagal na naslednjo leto. Nasilno zatiranje grških demonstracij, ki zahtevajo bankrot in revizijo grškega dolga, pa naj bi le kupovalo čas privatnim posojilodajalcem, ki želijo dolgove zasebne narave pretvoriti v javni dolg Evropske Unije. >>

Predvčerajšnjim, v sredo 22. junija, je bil med vlado Republike Slovenije in svetom ministrov Bosne in Hercegovine podpisan sporazum o zaposlovanju državljanov Bosne in Hercegovine v Sloveniji, ki prvič formalno ureja položaj migrantskih delavcev iz Bosne. >>

Družinski zakonik je bil sprejet s 43 glasovi za in 38 proti, a mu že režejo krila člani Državnega sveta, ki obljubljajo veto ter civilne inicitaive blizu konzervativnim silam in RKC-ju, ki so pričele z zbiranjem podpisov za referendum. Sam zakon, predvem pa njegova usoda, je predmet današnjega zanimanja. >>

Svet stranke Zares je v sredo sprejel nepreklicno odločitev, da mora zaradi nezaupanja v vlado, kar se je pokazalo tudi v nedeljo z zavrnitvijo treh referendumskih vprašanj, priti do korenite prevetritve v vladni garnituri, v katero naj bi bil vključen tudi premier Borut Pahor, ali pa bo stranka izstopila iz koalicije. Podobno odločitev je sprejela tudi Liberalna demokracija Slovenije, le da ni napovedala izstopa v primeru, da največja koalicijska stranka, Socialni demokrati, te napovedi ne bo uresničila. >>

S POPRAVKOM: Izjava prometnega inšpektorata
V včerajšnjem OFF Programu smo poročali o primeru inšpektorja, ki je po naših informacijah oglobil ponudnico prevoza na priljubljeni spletni strani prevoz.org. Kot je znano, je prevoz.org stran, na kateri lahko oseba, ponavadi študent, ponudi prevoz drugemu za relativno majhno ceno. Kot posledica omenjene objave je bila do nadaljnjega ta spletna stran s strani upravitelja ukinjena. >>

Resda je včerajšnja aretacija Ratka Mladića dogodek tedna, ki odmeva predvsem na Balkanu, a v preteklih dneh se je na mednarodnem prizorišču prav tako zgodilo nekaj, kar si zasluži pozornost. Govorimo namreč o govorih ameriškega predsednika Baracka Obame in izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja. Oba sta imela po dva govora in oba po enega pred delegati proizraelskega lobija v Združenih državah, AIPAC - Ameriško-izraelskega odbora za javne zadeve. >>

Državni Zbor Slovenije je v sedmem poskusu uspel uzakoniti nezdružljivost županske in poslanske funkcije. Ustavni pravniki so se izrekli, da je združevanje obeh funkcij ustavno nesprejemljivo, saj v isti osebi združuje izvršno in zakonodajno vejo oblasti. Navadni državljan pa se seveda sprašuje ali takšni župani sploh najdejo čas za opravljanje obeh funkcij. >>

Mineva prvi teden predreferendumske kampanje, v katerem so predlagatelji in nasprotniki predlaganih sprememb začeli pospešeno prepričevati volivce v svoj prav pred usodnim trojnim ljudskim odločanjem 5. junija. Ob vsebinskih polemikah o enem fatalnem in dveh malo manj fatalnih zakonih, ki se bodo pred volivci znašli prvo junijsko nedeljo, pa v javnosti že dlje časa poteka širša politična razprava o ustreznosti obstoječe referendumske zakonodaje. >>

Uboj bin Ladna globoko v notranjosti Pakistana s strani ameriških sil tako sproža več vprašanj. Pojavlja se pomanjkanje kakršnihkoli dokazov o tem, da je ubiti res bin Laden. Vprašljiva je legalnost same operacije, pa tudi če bi bila akcija res zakonita, je tu še vedno vprašanje uboja neoboroženega osumljenca, ki bi ga bilo po vseh pravnih standardih, na katere se Zahod tako rad sklicuje, treba pripeljati pred sodišče. >>

Poleg političnih pretresov, povezanih z razmerami v koaliciji, in ob dnevu boja proti okupatorju na relaciji partizani - domobranci so pozornost javnosti v tem tednu pritegnili tudi masovni pogini čebel na območju Pomurja. Krivec? Pesticid. Človeštvo je tako postalo talec lastnega pohlepa in bolestne želje po vedno večji produkciji, ta koncept pa se je v celoti prenesel tudi v kmetijstvo. >>

Sodba generaloma Gotovina in Markač, če bo ideja združenega zločinskega dejanja ostala tudi po drugi stopnji, ruši temelj, na katerem je postavljeno dojemanje domovinske vojne na Hrvaškem. Predvsem HDZ-jevska oblast je za lastne politične koristi obdobje vojne v devetdesetih in še posebej akcijo Nevihta mitizirala in fetišizirala do točke, ko je ta nacionalni naboj presegel vse meje razumnega.

Oddaja v celoti! >>

V veljavo je stopil francoski zakon, ki na javnih mestih prepoveduje nošnjo pokrival, ki zakrivajo obraz. Prepoved vključuje vse od motorističnih čelad do smučarskih mask – seveda takrat, ko te niso potrebne za varnost, najbolj odmeven pa je zakon zato, ker efektivno onemogoča muslimanskim ženskam, da bi zunaj mošej in domov nosile burke ali nikabe. >>

Po koledarski se Sloveniji to nedeljo obeta tudi začetek tako imenovane referendumske pomladi. Domači volilni upravičenci bodo, še preden bodo odločali o pokojninski reformi in morda tudi o zakonu o delu na črno in zakonu o arhivih, potrjevali zakon o malem delu. Zakon, ki ga je državni zbor sprejel novembra lani in s katerim vlada anomalije na trgu študentskega dela rešuje z novo obliko dela, v kateri ob študentih združuje še brezposelne in upokojence.
>>

Kljub prvoaprilskemu vzdušju, ki so mu podlegli tudi na Slovenski tiskovni agenciji, češ da Gadafi išče azil v Sloveniji, povsem resno povejmo, da je Slovenija vpletena v vojno v Libiji. Vprašanje je le, do katere točke. >>

V ponedeljek je evropski poslanec z liste Socialnih demokratov Zoran Thaler odstopil s svoje funkcije v Evropskem parlamentu. Razlog za odstop je bila dejavnost angleškega časnika The Sunday Times, s katero so novinarji omenjene hiše s prikritim delovanjem iskali koruptivni potencial Thalerja in njegovega avstrijskega ter romunskega kolega, Ernsta Strasseja in Adriana Severina. >>