Kaj je počel Gutenberg poleg tega, da je prvi natisnil Biblijo? Koliko ga je spil in komu je bil dolžan denar? S koliko ženskami je spal in katero je ljubil? Kdo je on, ki je zakuhal medijsko revolucijo svojega časa? Vse o tem v Morrisonovem romanu. Četrtek ob 16h! >>

Gunzigovi »bedniki« so ujeti v belgijsko klimo nenehnega dežja in depresivne sivine, poleg tega pa še v krizo identitete poznih dvajsetih in zgodnjih tridesetih let. Razkol med tem, kakšno bi njihovo življenje moralo biti in tem, kakšno v svoji patetični realnosti dejansko je, je tako gromozanski, da glavnim junakom pravzaprav ne ostane drugega, kot da z nenavadnimi bitji iz živalskega sveta začnejo deliti svojo intimo. >>

Proluxova se je ukvarjala z novinarstvom, pisati pa je začela šele po svojem petdesetem letu ter takoj zablestela z zbirko kratkih zgodb »Pesmi srca«. Leta 92 je izdala svoj prvi roman »Razglednice«, za katerega je kot prva ženska prejela nagrado PEN/Faulkner. Brez nagrad pa ni ostal tudi njen tretji roman »Ladijske novice«, ki je bil med drugim nagrajen tudi s pulitzerjevo nagrado. >>

O titanu, o orjaku, o carju mavričnih kač, o električni žogi, ki se odbija od modrijanov, o A. Podbevšku in najnovejši znanstvenokritični izdaji njegova opusa v sredo ob 16.00. Fiiiijuuuuuu. >>

Ob 16h poslušajte zakaj je Coetzee najdolgočasnejši Nobelovec in zakaj mu ravno zaradi tega uspe tudi pri drugem delu avtobiografske Mladosti. Pridite, pridite! >>

V letošnjem letu je pri založbi Modrijan izšel McCarthyjev roman "Ni dežela za starce". Uspešnica, ki je prej kot v dveh letih zasijala še na velikih platnih in se za nazaj bere kot "Behind the scenes" svojega filmskega naslednika. >>

GRANATE
padajo
padajo
padajo
kapljica

kanonkoitus

Flamski avantgardist Paul van Ostaijen je končno spregovoril tudi v slovenščini! >>

Pri Študentski založbi je izšlo delo mladega avtorja Mirta Komela z naslovom »Sarajevski dnevnik«. V Sarajevo se je napotil kot mladi raziskovalec FDV-ja na študijsko izmenjavo. Skozi vsakodnevne zapise spremljamo dva meseca njegovega življenja. >>

Približno štirideset let po tem, ko je Charles Bukowski napisal svoj prvi roman Pošta, smo njegov prevod dočakali tudi pri nas. Ne natančno vedoč, čemu lahko pripišemo tolikšno odlašanje s prevodom avtorjevega prvenca, lahko vzdihnemo le: »Bolje pozno, kot nikoli«. >>

V Zgodbah iz somraka Cvetke Bevc bi lahko pojem somraka brez težav zamenjali s somrakom odnosov in izobiljem sanj. Osemnajst zgodb v treh delih, ki nosijo naslove O meni, O tebi in O njej, poskusi skozi tipičnost dnevniških zapisov in izrazitost personalnega pripovedovalca, ki je obenem tudi jako egocentričen, na bralca prenesti neko določeno izkušnjo, nek dogodek, neko béro izkušenj. Za kaj točno gre, vam bomo povedali v nadaljevanju. >>

Istanbul, ki je v romanu naseljen v Bolšji palači, Şafakova prikaže kot mesto, ki nam intuitivno pokaže, da sta Vzhod in Zahod na koncu koncev imaginarna koncepta, ki ju bo morda nekoč mogoče tudi odmisliti. Şafakova je nekoč zapisala: “Vzhod in Zahod nista olje in voda. Mešata se. In v mestu, kakršno je Istanbul, se mešata silno, nenehno in čudovito."

Bolšjo palačo za poletno branje priporoča Petja Grafenauer.
>>

Kurc pesmi
so alfa in omega,
ne maram ljudi, rad imam mačke,
heroin, heroin, fleš, amfetain,
strihnin, poezija je čik
po seksu...
>>

Tokrat se je molj potopil v globoko modrino in v ontološki negotovosti bežal pred konceptualnim morskim psom in drugimi modeli. Svoje izkušnje bo delil z vami v ponedeljek ob 16.00! Brčkanje tajm! >>

Pri založbi Sanje je izšlo delo z naslovom »Sundžata«. Gre za enega najslavnejših epov Zahodne Afrike. Leta 1960 ga je v obliko romana v francoščini zapisal zgodovinar, pisatelj ter dramatik Djibril Tamsir Niane, nato pa ga je skoraj petdeset let pozneje v slovenščino prevedla Katja Zakrajšek. >>

In spet vam predstavljamo svoje kosilo,
in upamo, da vam storimo premilo,
poet vaš vam skromno in strumno navije
zvenčane besede sveže poezije...
>>

V svojem nikoli zaključujočem se branju smo že spet prebrali knjigo, ki ji lahko vsaj kar se naslova tiče poklonimo droben poklon. Nastala je spod peresa ali tipkovnice Ivana Klíme, za Kundero najbolj poznanega češkega pisca. V t.i. svinčenih časih bojda prepovedan avtor, a se je po upadu koncentracije svinca stanje normaliziralo, tako da je danes bran in prevajan kot le kaj. >>

Prebrali smo Knjigo za lahkomiselne ljudi Ivana Cankarja, ki je za Prešernom prvo božanstvo slovenske literature. Ker smo ne le ateisti, ampak tudi ciniki, socialisti, nihilisti, brezbožneži, sanjači in še več, se ne bomo uklanjali prisilno nevrotičnim ritualnim obredom, ampak bomo skušali k stvari pristopiti z običajnim metodološkim pristopom, ki mu je branje povod za produktivno recepcijo. >>

Ime britanske dramatičarke Sarah Kane najpogosteje asociira na termin gledališča krutosti. A njena četrta drama Skomine, v izvirniku Crave, radikalno prelomi s prejšnjimi deli, v katerih avtorica eksplicitno obravnava človeku inherentno sadistično in brutalno nasilje. Skomine, njena predzadnja drama, so pesek v oči do nje negativno nastrojenim kritikom, saj je s popolnim prelomom tudi v samem slogu pisanja obračunala z renomejem svojega imena. Za to priložnost je uporabila psevdonim Marie Kalvedon.
>>

Danes si na glavo poveznemo ruto, se oblečemo v dolgo pisano krilo in v prevelikih škornjih odpravimo na potovanje z Zolijino karavano, ki je nastala izpod prstov irskega pisatelja Columa McCanna. Zna se zgoditi, da se nam v laseh zaredijo ličinke in da bodo smrekini storži nekaj časa naša edina hrana, zato naj scrkljančki raje ostanejo doma. >>

Študentska založba je v letošnjem letu izdala najnovejšo knjigo Tarasa Kermaunerja Ponesrečena srečavanja. No, najbrž je to tudi zadnja iz tega sklopa, saj je to drugi del njegovih spominov in je bil dokončan tik pred njegov smrtjo v letu 2008. Tako v predhodni knjigi z naslovom Navzkrižna srečavanja kot v tej se ukvarja z zgodovino svojega časa, časa kot se ga spominja sam in ga preko sebe tudi vrednoti. >>

Letos izdani roman Snežne krogle Milana Kleča je dovolj zanimiv, da ga lahko analiziramo na več nivojih. Lahko ga beremo tako kot Goran Schmidt v predgovoru in roman razumemo kot metaforo - tàko filozofsko o iskanju otroškosti. Lahko smo formalni in se poglobimo v strukturo njegovih stavkov. Zabavamo se ali pa se vzgojeno pridušamo ob njihovi kratkosti in pogovornosti. Lahko razgradimo strukturo romana in ugotovimo, da je poln zastranitev in je osnovna zgodba res kratka. >>

Roman je s svojo škandaloznostjo postavljen ob bok Rushdijevim »Satanskim stihom« in karikaturam iz danskega časopisa »Jyllands-Posten« iz leta 2005, pri čemer pa delo Sherry Jones ni niti približno tako blasfemično kot so recimo Satanski stihi. Medtem ko Jonesova o Mohamedu in islamu piše spoštljivo, je Rushdie v svojem romanu, ki ga je stal »fatve« - smrtne obsodbe s strani takratnega iranskega voditelja ajatole Homeinija, eksplicitno namigoval, da gre pri islamu za satanovo in ne za božje delo. >>

Brez dvoma, tole je oddaja knjigožersko razpoloženega molja, ki si bo danes umišljal, da to je. V prebavo so mu ponudili košček klasične avstralske literature izpod peresa Davida Maloufa, že večkrat nagrajenega kenguruja, prozaista, poeta in romanopisca. Obravnavani roman Umišljeno življenje sodi med tako imenovano postkolonialno čtivo ... >>

Že prva stran literarnega prvenca Damirja Avdića spusti bralcu konkreten udarec v stilu »šakom u glavu«. Z izjemno kratkimi stavki in sočnim jezikom ustvari atmosfero vojne na območju rajnke Juge v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Bosanski psiho namreč ne špara s kletvicami ter najbolj perverznimi in nasilnimi mislimi, ampak jih postreže direktno in brez zadržkov. >>

Fragmenti svobode niso preprosto politični eseji, ki jih je avtorica spisala med letoma 2001 in 2006 za Terminale, oddajo na Aktualno-politični redakciji Radia Študent, ampak intimne izpovedi. Vsem je na očem dejstvo, da šele boleče izkustvo bivanja v svetu, bivanja v Sloveniji, daje avtorici svobodo pisanja, ki lahko poseže tudi širše. >>

Nova knjiga zbirke Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega kanadske gledališke kritičarke, teoretičarke in raziskovalke Josette Féral prinaša dvajset intervjujev s pomembnimi režiserji in režiserkami iz Evrope in Severne Amerike, ki so zaznamovali sodobno gledališče, opero, ples in druge scenske umetnosti. >>

Topel je naslov platnice toplih barv, prvenca Veronike Dintinjane Rumeno gori grm forzicij, pesniške zbirke, o katere poeziji bomo napletli nekaj neobremenjeno skvačkanih misli. >>

Pisec srbsko-judovskih korenin je eden ključnih prozaistov sodobne srbske književnosti. V iskanju izraznih možnosti pisane besede in postopkov, ki preizkušajo nastanek same literature, se Albahari uvršča med najvidnejše predstavnike postmodernizma in metafikcije. Po sledeh Danila Kiša je nadaljeval z rušenjem narativnih konvencij in vnašanjem svežine v načine proznega izražanja. >>

V zapisu na zavihku beremo, da je boj eden ključnih momentov človeškega obstoja, se pravi duhovni boj, ki je menda edini pravi boj. Je predzgodovinski in primaren, skupen vsem ljudem, tako Vzhodu kot Zahodu. Boj, ki nas zanima, seveda ne le sodi v krščansko dediščino ali obzorje, ampak je samo krščanstvo bistven del tega boja. >>

Nemogoča knjiga je bralcu prijazno čtivo. Jasna transparentnost zgodbe, ki je posredovana skozi kratke, le nekaj stavčne miselne enote, daje delu lahkoten značaj. Vse v knjigi sledi predvidljivi formuli že zapisanega, že prebranega. Ničesar ni kar bi zgodbo potegnilo vstran od stereotipnih zametkov kriminalne drame. Celo karakteren oris protagonista, Flaviena, je na videz površinski: družinsko travmatiziran gej, ki je umetnik brez navdiha, ki je narkoman, ki psihično propada. >>