Današnjo oddajo o Finih umetnostih posvečamo Fotoničnim trenutkom, salonu sodobne fotografije Vzhodne in Jugovzhodne Evrope, ki je osrednja in uradna razstava festivala Mesec fotografije. Skozi dela avtorjev, ki prihajajo iz šestih držav se bo sprehodila Tanja P. >>

V Ljubljani poteka tretji festival multimedijske umetnosti HAIP, ki je v zrak poslal prve elektronske motnje v ponedeljek z odprtjem osrednje razstave v galeriji Vžigalica. Pod drobnogled festivalskega termina bo dogajanje v sklopu HAIP-a v sredo, 5. novembra ob 16. uri vzela Ida H. >>

V ljubljanski Bežigrajski galeriji se je prejšnji teden odprla mednarodna razstava pesniških plakatov, na kateri so predstavljena dela avtorjev in avtoric iz več kot 20 evropskih držav in Združenih držav Amerike. V času digitalizacije pesniški plakati izgubljajo svojo moč in smisel ter postajajo vse bolj pričevalci preteklih tendenc. V Sloveniji je prvi moč besede in vizualne podobe doumel Srečko Kosovel in dobesedno začel razvoj slikanja z besedo. >>

V tokratnih Finih umetnostih si bomo skozi različne umazanosti bele pobliže ogledali razstavo z naslovom Belo kot umazan sneg kiparja in multimedijskega umetnika Damijana Kracine. Postavitev, ki je na ogled v Galeriji Škuc, je nastala v sodelovanju z Društvom za domače raziskave. Vsebina razstave potuje skozi različna okolja, kot so kopalnica, počutišče oziroma wellness, higiena, umetnostni trg, snežne pokrajine in še bi lahko naštevali. Spremljajo jih belina in hudomušne zgodbe kustosa Janija Pirnata. >>

V ponedeljek, 27. oktobra ob 16. uri bo pod drobnogled vzeta razstava Metelkova 2025 začasne skupine Urbanistični Razvojni Center Metelkova Mesto! >>

V sredo se je v Mali galeriji Cankarjevega doma odprla že tretja edicija razstave Fotonični trenutki, ki vsako leto uradno odpre vrata tudi ljubljanskemu Mesecu fotografije. Razstava deluje bolj kot platforma za predstavljanje manjših izborov dveh ali treh avtorjev iz regije srednje in jugovzhodne Evrope. Tudi letos nameravajo omenjeno razstavo prenesti v različna razstavišča v regiji, kar omogoča avtorjem predvsem mlajše in srednje generacije, da dobijo v tem področju določeno prepoznavnost. >>

Sobotni dan smo oplemenitili s predavanjem ameriške umetnice, teoretičarke in aktivistke Claire Pentecost. Iztočnica Zamisli si svet, ki se ga lahko dotakneš, je ozavestila miselnost megalomanskih podjetij. Za njih je surovo in naravno živo okolje najmanj umazano, če ne celo kužno. Ustrahovanje ljudi s tovrstno miselnostjo je begajoče. V istem trenutku, ko nam ti proizvajalci preko reklam sporočajo, da je umazano in živalsko nevarno, pa nam hkrati že ponujajo idealno rešitev. Sterilnost.
>>

V galeriji Vžigalica je do 19. oktobra na ogled spominska razstava Vaska Preglja, vnuka pisatelja Ivana in sin slikarja Marjana. Nastala je v sodelovanju s kustosinjo Moderne galerije Bredo Ilich Klančnik, ki svoje delo večinoma orientira na zaprašene police galerijskega arhiva - in redkokdaj pripravi kaj za širšo javnost - ter predanega filmofila, velikega tehnološkega entuziasta in mojstra zgodovine filmskih tehnik, Borka Radeščka. >>

Babe že štirinajstič zapored okupiramo mesto, sliši se topotanje petk in vreščanje jeznih krhkih vokalov, ki so emancipiranim v slast. Tistim na drugi strani reke smo neznosno tečne, le da tega ne upajo priznati na glas, ker znajo samosvoje babe razkriti tudi svojo živalsko plat. Letošnje Mesto žensk bo potekalo v znamenju simbioze in občasne dihotomije med živalskim cesarstvom in vladavino človeka na Zemlji. >>

Brain TV namreč deluje na frekvencah med 10.95 in 11.7 gigahercev. To pomeni, da zbira elektromagnetna valovanja iz vesolja, jih zajema prek radijskega sprejemnika ter nato skozi kompleksne vmesnike pretvarja v zvok in sliko. Ker so signali iz neskončnega univerzuma večinoma šibki in statični, je Maja Smrekar za vmesnik uporabila človeško telo oziroma možgane kot enega najkompleksnejših in abstraktnih delov.
>>

Borut Krajnc je eden tistih fotografov, ki v domači javni in medijski prostor prinaša podobe aktualnega dogajanja, obenem pa se loteva tudi obrtniškega dokumentiranja umetniških projektov. Vselej se je rad posvečal fotografski reportaži na meji med novinarstvom in fotografijo, tako imenovani fotozgodbi, ki pa so v novinarstvu zaradi krčenja sredstev vse bolj redke. Kot zaprisežen dokumentarist se pojavlja na številnih uradnih in podzemnih dogodkih in velja za nekakšnega kronista današnjega časa.

>>

Zgodba, povezana s serijo gvašev Upor! je zanimiva. Leta 1957 se je v Ljubljani začela graditi ljudska skupščina, današnji parlament. K poslikavi osrednje skupščinske reprezentančne dvorane so bili povabljeni poleg Stupice še Marij Pregelj, Gojmir Anton Kos, Ive Šubic, Jože Ciuha in drugi. Stupica naj bi poslikal eno izmed več kot pet metrov dolgih sten. Pričakovano oziroma sugerirano mu je bilo, naj se zgleduje po takrat dobro znanih in monumentalno heroičnih sovjetskih zgledih. >>

Prejšnji četrtek se je v Mednarodnem grafičnem likovnem centru odprla razstava sodobne grafične produkcije. Postavitev z naslovom Tretji pogled, Raznolikost grafike sta zasnovala kustosinja Breda Škrjanec in kustos Božidar Zrinski. Njun izbor se osredotoča predvsem na dela nastala v zadnjih treh letih. Projekt je pospremil tudi estetsko izdelan katalog, pri katerem predvsem izstopa vizualni del. Razstava sicer pomeni nadaljevanje sistematičnega predstavljanja sodobne slovenske grafične produkcije. >>

Projekt Miles and More opozarja predvsem na radikalne spremembe v pojmovanju narave, časa in prostora, ki so bolj opazni postali predvsem v zadnjih desetletjih. Michael Ilg je sicer mednarodno uveljavljen umetnik, predavatelj in raziskovalec. Zaznamovale so ga predvsem podobe pop arta in umetnost pred kratkim preminulega Roberta Rauschenberga. Posveča se eksperimentalnim oblikam umetniškega delovanja in slikarstvu ... >>

Ena zadnjih v seriji videoinštalacij znanega in v zadnjih letih tudi visoko produktivnega nizozemskega videasta, Aernouta Mika, ki je med drugim tudi zastopal Nizozemsko na zadnjem beneškem Bienalu, se bojda na arheološki način ukvarja s subvertiranjem medijsko producirane realnosti in odkrivanjem drugih plasti, ki jih le-ta prikriva ... >>

Stane Jagodič je v Jakopičevi galeriji dva tedna nazaj odprl izjemno obsežno razstavo ZooPoetika, v kateri sledimo neštetim asemblažem iz starih mehanskih odpadkov, kombiniranih s plastičnimi in organskimi podobami živali. Tega prolifnega umetnika spremljajo številne stalnice, ki zaznamujejo njegovo štiridesetletno ustvarjanje. Z njimi je oblikoval svojevrsten poetičen jezik, pospremljen z osebno simboliko in prečiščeno geometrično, pogosto simetrično kompozicijo. >>

V fotografski galeriji Photon se je prejšnji teden odprla razstava Toma Brejca. Nova serija fotografij nosi delovni naslov Fotografije, v Brejčevem opusu pa pomeni novo poglavje, ki ga je kustos razstave Miha Colner označil kot trenutno snovanje v avtorskem polju fotografije, ki se ozira v popolnoma novo smer znotraj umetnikove izraznosti ... >>

Vprašanje, ali je konkretna poezija literarna ali likovna zvrst, je nerazrešljivo in pravzaprav nepomembno, je pa pomembno razumeti, da pripada nekemu določenemu zgodovinskemu avantgardnemu momentu. Nočem reči, da je konkretna poezija mrtva, le da so se njeni postopki precej spremenili, odkar kolaž, tipkalni stroj in kasneje xerox nista edini orodji za sestavljanje ali bolje rečeno razstavljanje pomenskih sklopov v njihov vizualni učinek, ki zamenjuje semantično uporabnost črk in besed. >>

Če ne veste, kako bi zapolnili primanjkljaj kulturnega dogajanja v poletni Ljubljani, se lahko odpravite na najbližjo razstavo v Narodno galerijo, kjer je od aprila naprej razstava slovenskih slikarjev in kiparjev, ki so ustvarjali med letoma 1890 in 1920. Med njimi lahko zasledimo znana imena, kot so Rihard Jakopič, Matija Jama, Ivan Grohar, Matej Sternen, Anton Ažbe, Maksim Gaspari, Hinko Smrekar in Ivana Kobilca. >>

Razstava Zlata mrzlica, ki se je včeraj odprla v Galeriji Vžigalica na Trgu francoske revolucije, je rezultat ameriške naveze, ki jo je Marija Mojca Pungerčar vzpostavila med magisterijem novih žanrov na Art Institutu v San Franciscu. Razstava je potujoče narave, kar je razumljivo za razstavo, ki govori o rezultatih in malih pasteh ekonomskih migracij. Migracije namreč spremljajo utopične želje, idealizirane podobe obljubljene dežele in nepotešljivo hlastanje za materialnimi dobrinami ... >>

V Galeriji Alkatraz je gostujoči umetniki kolektiva La Vitrine Yann Norry, ki je bil na enomesečni rezidenci v mariborski Pekarni, minuli petek predstavil izbor svojih preteklih del. Yann Norry je vizualni in zvočni umetnik iz Marseilla, ki je paralelno študiral tako na likovni akademiji kot na akademiji za glasbo, kar je botrovalo sinkretizmu obeh znanj v estetsko dovršenih avdio kiparskih objektih. >>

Zakaj natančno je razstava takšnega kalibra prišla v Narodno galerijo ravno v obdobju velike razstave slovenskih impresionistov, nastale v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji, za navadne smrtnike ostaja neznanka. Naši politični vrhovi so se v zadnjih 15-ih letih rajši zmrdovali in odvračali od nekdanjih bratskih dežel Balkana, a tokrat je častno mesto ob domači razstavi desetletja dobila gostujoča produkcija iz Cetinja. >>

Macrae se v Vžigalici predstavi kot nostalgična iskalka že skoraj pozabljenih spominov iz filmske industrije. Manipulacija, ki jo izvede na ironično humoren način, prinese gledalcu svež pogled, ki Macrae uvršča ob ostale filmske entuziaste, od katerih Douglas Gordon Hitchcockovega Psiha raztegne kar na 24 ur, omeniti pa gre še Pierra Huygha in Fiono Banner. Videodela bodo na ogled do drugega avgusta. Vsi, ki boste razstavo zamudili, si lahko videe ogledate na You Tubu. >>

Lik gledališkega scenografa je eden tistih nehvaležnih likov, ki navkljub možnosti ključnega in vidnega prispevanja k celostni podobi gledališke uprizoritve, mnogokrat ostanejo javnosti neznani. Primer Josefa Svobode daje slutiti, da imamo tokrat opravka z izjemo, ki se je povzdignila sama od sebe. Gre namreč za nedavno preminulega ustvarjalca, ki je daleč presegel status t. i. avtorja drugega plana, scenografskega serviserja ali oblikovalskega obrtnika. >>

Galerija Ganes Pratt se je v zadnjih dveh letih vzpostavila kot vodilna zasebna galerija, ki promovira in predstavlja mlade domače slikarje. Seveda njen koncept času primerno ni toliko strikten in dopušča izjemno široke interpretacije avtorskega snovanja, kjer se slika spreminja v fotografije in videe, razširja v prostorske instalacije in začinja s performativnimi akcijami ... >>

Preden so se galeristi in muzealci odpravili na poletne počitnice, so obiskovalcem, pa kajpak tudi turistom, pripravili precej privlačnih razstav. Ena takih je tudi razstava Zore Stančič in Petre Varl v MGLC-ju, kjer so predstavili prerez njunega ustvarjanja zadnjih dvajset let od njune prve skupne samostojne razstave leta 1988 v Bežigrajski galeriji. >>

Prejšnji četrtek se je na travniku pred Slovenskim arhivom, ki ga Zavod za kiparstvo imenuje Grubarjeva galerija na prostem, kjer so ponavadi bolj ali manj tradicionalne kiparske likovne razstave, so nam tokrat pripravili prijetno presenečenje. Alen Ožbolt je razstavil prostorsko postavitev, ki nosi zanj značilen poetični enigmatični naslovu Ensembles – prostorski rebusi / Kamen na nebu. >>

Tanja P. recenzira razstavo fotografa mlajše generacije Andreja Ostermana, Grow up! Pobliže si bomo ogledali vsebino fotografij, ki ni tisto, kar se zdi na prvi pogled, Osterman pa bo povedal tudi nekaj besed o manipulaciji s fotografskim medijem. >>

Danes ob 16h bo Tanja P. stopila v svet najnovejših likovnih podob ne trendovskih slikarjev Andreja Brumna Čopa, Živka Marušiča in Jožeta Slaka – Đoke. >>

Razstavo kitajskega umetnika Mu Yuminga v ljubljanski Rdeči galeriji (Atelje 2050) v precep jemlje Miha C. >>