Tokrat predstavljamo eno bolj zanimivih pesemskih oblik slovenske ljudske glasbe ... (v nadaljevanju ...) >>

Skoraj v vsaki vasi je živel kakšen posameznik, bodisi moški ali ženska, vešč zagovarjanja, h kateremu so se ljudje zatekali v svojih stiskah. Znanja, ki ga je imel, ni smel za časa življenja deliti z nikomer, sicer bi besede izgubile svojo magično moč. Šele na smrtni postelji je moral predati ta zaklad - ponavadi se je zaupal kateremu od potomcev ... >>

V ljudskem pesništvu obstaja posebna oblika pesmi, pri katerih število verzov v posamezni kitici od kitice do kitice narašča, ker se pri vsaki naslednji kitici poleg novega verza ponovi še vse besedilo za nazaj. Gre za t. i. pesmi z naraščajočo vsebino, ki so razširjene tudi drugod po Evropi. Med slovenskimi prevladujejo tiste s šaljivo vsebino, med njimi pa je najbolj znana pesem o premagani zverini – Prišla je miška iz mišnice. >>

Oddaja Cigule migule je dobila sestrico! To nedeljo bo svoj termin odstopila novi pravljičarski oddaji Divja jaga, ki bo na redni spored prišla jeseni. V njej bomo predstavljali slovenske ljudske pravljice v njihovi “izvirni” zvočni podobi. Poslušali bomo terenske posnetke, pravljice analizirali, opozarjali na njihove posebnosti in jih umeščali v širši kulturni kontekst.

divja jaga: ljudsko verovanje o vračanju duhov prednikov na zemljo, zlasti v zimskem času »dvanajsterih noči«, ko »staro sonce odmre in se novo rodi«. V teh nočeh drvi po nebu divji lov, divja jaga, velika tropa lajajočih psov, ki jih vodi divji lovec.
>>

V juniju bosta v terminu Cigule migule (nedelja ob 14h) na sporedu dve poskusni nadaljevanji nove pravljičarske oddaje Divja jaga, ki bo na redni radijski spored prišla jeseni. Besedila oddaj lahko preberete na podstrani Cigule migule. >>

Pripovedništvo spada skupaj s pripovednimi pesmimi v najstarejšo plast človeške kulture in samozavedanja ... (v celoti ...) >>

Najzanimivejši področji ljudskega vremenoslovja sta magija in praznoverje, ki sta se med ljudmi ohranila kot zaščita pred velikimi in nevarnimi vremenskimi spremembami. V oddaji bomo prisluhnili molitvi za dež in zagovoru zoper neurje ali hudo uro, v katerih se poganski način vplivanja na nadnaravne sile prekriva s krščansko simboliko.

>>

Poslušamo ljudsko pesm Ciganska sirota, ki jo je ob spremljavi citer zapela Angelca Košir iz Selščka na Notranjskem. Žalostni motiv zapuščenega in nikjer zaželjenega ciganskega otroka je med 2. svetovno vojno zaživel v novi podobi pregnanega slovenskega domoljuba. Prirejevalec Ludvik Kukovica je izvirno ljudsko besedilo nadomestil s hrepenečimi verzi o mladem partizanu, ki tava po hribih in gozdovih ter sanja o svobodi. Pesem se je z novim naslovom Primorski partizan že med vojno razširila po Sloveniji, v zborovskem aranžmaju skladatelja in dirigenta Rada Simonitija pa se je ohranila vse do danes. >>

V času, ko se vračamo v le malce prikrit in posodobljen prvotni, divji kapitalizem, je zanimivo, da so tudi prazniki, kot je prvi maj, praznik delavcev zgolj še nekakšen formalizem, kateremu je po trenutni globalni družbeno-politični volji odvzet prvobiten namen in teža, ki jo je včasih imel. Obstaja le še zgolj kot spominski dan za nekaj polpreteklega, pri čemer se zanemarja neizpodbitna vzporednica s sodobnim družbeno-socialnim stanjem ... (v celoti ...) >>

»Na Jurjevo se zbrejo pastirji, da bi šli Jurja vodit. Trije dečki izberejo enega in ga odenejo od glave do peta z zelenim brezovim kitjem. Na glavo mu poveznejo kapo, spleteno iz zelenja in pripnejo rdečo svatovsko rožo. Celega prevežejo in opašejo s trto. Privežejo ga na drugo trto, za katero drži tisti, ki Jurija vodi. Vodič ima v roki tul iz lubja in nanj tuli, tretji pa nosi košarico, v katero nabira darove – tj. jajca. Ko pridejo do hiše, pastir s košarico zapoje kolednico, tisti s tulom pa ga spremlja.« >>

V oddajah Cigule migule nenehno izpostavljamo različne načine družbene rabe ljudske pesmi, ki so jo v zgodovini zaznamovale in spreminjale. Tokrat si bomo ogledali dva primera prekmurske pesmi Marko skače, ki se precej razlikujeta od njene danes uveljavljene variante. Čeprav sodobna podoba pesmi izvira iz dogme glasbene pedagogike, ji je s polstoletno prisotnostjo v šolskem sistemu uspelo izpodriniti vse ostale, ki bodo živele le še na starih posnetkih. >>

Posvetili se bomo dvema primeroma pripovednih pesmi s skrajnih koncev slovenskega etničnega ozemlja, ki vsaka na svoj način povzemata tematiko antičnega mita o Orfeju: rezijanski Sveti Sintilawdeć in porabski Jas bom jene citre küpo. >>

Mislim, da je bil Bela Bartok tisti, ki je trdil, da ne moremo poznati samega sebe, če ne poznamo duše svojega naroda. Dušo naroda pa spoznamo predvsem po duhovni in materialni kulturi, po njegovih običajih, šegah, navadah, ob tem pa so nam lahko v veliko pomoč tudi veda o »ljudskem znanju« (takšen je namreč prevod besede folk-lora) oziroma etnologija ter njene podveje, pri katerih nas v tej oddaji običajno zanima predvsem etnomuzikologija... (v celoti...) >>

Dan pred prvim pomladnim dnevom poslušamo pesem o letnih časih in z njimi povezanih ljudskih običajih, naravnimi pojavi in kmečkimi opravili ... (v celoti ...) >>

Poleg primaša Jančija Kocipra je bil namreč najbolj opazen član bande še cimbalist Miško Baranja. Ta je vsako skladbo začel z inštrumentalnim uvodom, nato pa se je izkazal z domiselno harmonizacijo ter spremljavo melodije z razloženimi akordi in bogatimi okraski. >>

Trgi so kot zbirališče okoliškega agrarnega prebivalstva postali pravi mozaik obrazov, oblačil in glasov. O vsem tem govori tudi pesem Stoji, soji tu meistu Lož. Jedro pesmi opisuje prodajo dveh muš, tovornih konjev, ki ju kupuje stari kápitan ... >>

V večini tradicionalnih družb in kultur se glasbe ne razume in sprejema kot ločene umetniške oblike, izolirane od družbene rabe in funkicje, ki bi bila sama sebi namen, ampak je povsod tesno povezana z družbo, je njen integralni del... (v celoti...) >>

Znano je, da se v ljudski pesmi poje in govori skoraj o vseh segmentih ljudskega življenja, včasih s pravo faktografsko natančnostjo, pri čemer pa vseeno mnogokrat z dovolj pesniške svobode. Tako so ljudje skozi pesmi včasih izražali tudi svojo lokalno zavest in se seveda ob tem nemalokrat obregnili tudi ob sosednje kraje oziroma njihove prebivalce ... (v celoti ...) >>

Predstavili bomo zagovore - kratka ritmična besedila, ki so jih naši predniki nekoč uporabljali v ljudski medicini. Gre za molitvam podobne magične nagovore, s katerimi so se ljudje borili proti različnim boleznim in zahtevali njihov umik. Zagovori niso služili proizvajanju estetskih učinkov in jih zato ne uvrščamo med ljudsko umetnost, a podobni magični obrazci se pojavljajo tudi v marsikateri ljudski pesmi ali plesu. >>

Pred-pustni čas je bil poleg drugih norčij nekdaj tudi čas porok. Če se je ženin odločil zasnubiti svojo izvoljenko (ali tisto, ki so mu jo izbrali starši) je to lahko storil v adventnem ali v postnem času. V prvem primeru so poroko pripravili do pusta, v drugem pa šele po Veliki noči. Med postom, ki potekal od pepelnice naprej, so se ljudje držali cerkvenih priporočil glede pritegovanja pri jedi in pijači, opustili pa so tudi vsakršno veseljačenje. ... >>

Vsakdo od nas je kdaj že bil na kakšni svatbi in kdor pozna slovenski tradicionalni obred svatbe, v večini primerov verjetno zgolj iz pričevanj ali kakšnih etnografskih in drugih zapisov ve, da obstaja med sedanjim in nekdanjim načinom tega, včasih skoraj najpomembnejšega obredja v življenju posameznika in skupnosti, velika razlika. Sodobni način življenja, vplivi iz drugih kultur, nove tehnologije, podoba sedanje družbe in kar je še dejavnikov so v zadnjih, najmanj petdesetih in več letih dodobra preoblikovali pojmovanje, vrednotenje in sam potek ter obredja svatbe... (v celoti...) >>

V desetletjih raziskav slovenske ljudske glasbe - Glasbenonarodopisni inštitut pri ZRC SAZU prav letos praznuje 70. obletnico ustanovitve - so domači etnomuzikologi temeljito raziskali glasbo slovenskih etničnih manjšin, ki živijo zunaj sedanjih meja domovine. Precej manj pozornosti so namenjali glasbi drugih etničnih skupnosti, ki so živele ali še živijo na področju Slovenije. Poleg italijanske in madžarske narodnostne manjšine je na Slovenskem živelo še veliko manjših etničnih skupnosti, ki so tod razvijale svojo kulturo: npr. kočevski Nemci, Romi, uskoki ter ekonomski emigranti s področij bivše Jugoslavije in drugi ... (v celoti ...)

>>

Glede na to, da smo se v zadnji oddaji od vas poslovili z novoletno kolednico, tokratnih pet minut namenjamo koledovanju in prazniku, ki omenjeno dejavnost zamejuje; sveti trije kralji se imenuje dan, ki zaključi čas velikih zimskih prijaznosti.
Obhod hiš in péto izražanje dobrih želja sta navadi, ki sta sicer že prežeti s krščansko identiteto, vendar koreninita precej dlje v preteklosti. Nemogoče je natančno določiti, od kod natanko izhajata, vendar so zagotovo svoj delež prispevali tako Rimljani kot stari Slovani... (v celoti...) >>

Tepežni dan, ki ima v prazničnem letu Slovencev svoje mesto 28. decembra, je bil poseben praznik za vsakega otroka. Vsak se ga je tudi zelo veselil in ga nestrpno pričakoval. V različnih predelih Slovenije so tepežni dan različno imenovali: pámetivo, ròdivanje, otročje, Herodeževo, tepežka, tepežnica, otepovca, šaplja, šapanje in tudi dan »nedolžnih otrok«. Poznajo ga v vseh slovenskih pokrajinah, razen na Goričkem in v Beneški Sloveniji, kjer niso našli izpričanih virov... (v celoti...) >>

V današnji oddaji Cigule migule se bomo posvetili običaju, ki spada v zimski čas koledarskega kroga tradicionalnih ljudskih običajev in z njimi povezane glasbene tradicije.
Kot vemo, se čez dva dni po koledarju prične zima, z njo pa je bilo v slovenski ljudski tradiciji povezanih kar nekaj običajev, šeg in navad ... (v celoti ...) >>

Z današnjo oddajo bomo sklenili temo, ki smo jo načeli prejšnjo nedeljo. Posvetili se bomo še dvema slovenskima pokrajinama, kjer se je v ljudski glasbi najdlje ohranila violina, preko tega pa bomo zaključili z analizami načinov igranja, ki ustvarjajo glasbeni »groove«... (v celoti...) >>

Ko danes pomislimo na violino, se nam po večini kot prva v vrsti predstav pojavi podoba v črno odetega, resnega in zamaknjeno potečega se violinista, ki mu disciplinirano poslušalstvo v koncertni dvorani potrpežljivo nastavlja svoje ušesne koščice. Morda se sicer komu v sanje že prikrade bosonoga Anja Bukovec, vendar tudi to ne pomaga, da bi si ob pivskih žurih ali plesnih druženjih namesto kitare, harmonike ali »ritem-mašine« kdaj zaželeli violino. 'Violina cvili in sploh ni »groovy«' - bi rekel marsikdo. Pa je res tako?

>>

V današnji oddaji Cigule migule bomo v enem mahu predstavili dve glasbili, ki sta prastari in ju poznajo vse kulture sveta, a sta na Slovenskem dobili svojo izvirno obliko: trstenke in žveglo. >>

Predstavljamo zasedbo klarineta, gosli in basa, ki izvira iz 19. stol. in je kljub harmoniki na obronkih Slovenije preživela celo 20. stoletje. Izbrani primer prihaja iz Severne Istre, iz vasi Šćulci, kakih 15 km oddaljene od Buzeta na Hrvaškem. Vrtimo ekskluzivne ponsteke Tria Šćulci, ki jih je leta 1989 posnel entomuzikolg Dario Marušič.

>>

Navdušenje Slovencev nad vinom se je odražalo tudi v pesemskem izročilu, ki je pri nas bogato z najrazličnejšimi napitnicami, zdravicami in pesmimi v hvalo vina in vinske trte. Naše pesmi druge pijače kot je vino sploh ne poznajo.

>>