Nemški sociolog Niklas Luhmman se s knjižnim prvencem v slovenščini »Ljubezen kot strast: h kodiranju intimnosti« loteva ljubezni kot družbene ideologije. Kdaj govorimo o ljubezenski semantiki in kaj je pravo bistvo ljubezni, v ljubezenski ediciji Teoreme.

Objavljamo tudi posnetek celotne oddaje. >>

Tokratna Teorema bo namenjena tebi, ki se sprašuješ, kaj je pravično, pa ne najdeš odgovora ali pa ti na uho prišepetavajo oblastniki, pa ne veš, če jim gre verjeti. Govorili bomo o knjigi "Pravičnost kot poštenost. Reformulacija", ki jo je napisal po mnenju mnogih najpomembnejši politični mislec 20.stoletja. Ob prevodu knjige Johna Rawlsa bodo svoje poglede z nami delili tudi trije filozofi: dr. Igor Pribac, dr. Luka Omladič in doktorski študent Dejan Savić. >>

Zakaj je razlika med človekom in živaljo ključno filozofsko vprašanje in kako nanj odgovarja Giorgio Agamben? V tokratni Teoremi kritično prebiramo svež prevod njegove knjige Odprto: človek in žival.

>>

Kultorološki simpozij je skušal razgaliti seksualnost, mi pa bomo skušali na podlagi posebej izbranih delcev predavanj razgaliti simpozij. In ko ga bomo razgaljali, bomo znova razgaljali seksualnost. Do nazga. Pa še dlje.

ODDAJA V CELOTI! >>

Aristotelova Retorika. Če ne zaradi drugega, bi jo morali brati zato, da vidite kaj je retorika in kaj manipulacija, ter morda začutite, kako ste predmet
marsičesa nehotenega tudi sami. >>

Posnetek predavanja Bojane Kunst - "O projektnem času" ki se je odvilo prejšnji teden v Cankrajevem domu. "Projekt je danes horizont ustvarjanja". Z dodanimi motnjami!
Želja vsakega poslušalca predavanj je, da bi lahko nemoteno motil predavatelja, ga dopolnjeval in mu postavljal vprašanja. V to vlogo se bomo danes postavil mi, z vaše perspektive pa bo vseskupaj izgledalo kot predavanje v srednji šoli, kjer v zadnji klopi sedite s sošolcem, ki s svojimi neumnimi pripombami, moti vašo >>

Poslušalka, poslušalec, v tokratni Teoremi se sprašujemo o tem, kaj je afekt? Sprašujemo se, potemtakem, kaj je afekt, medtem ko poslušamo besede Petra Klepca, filozofa in raziskovalca na filozofskem inštitutu ZRC Sazu, ki se je prejšnji četrtek na predavanju v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova spraševal natanko to: kaj je afekt v Deleuzovi, pa tudi Lacanovi filozofiji? Skratka afektivno, morda celo efektivno, mešamo besede predavanja, naše besede in ostale zvoke, šume in vzdihe.
ŠE KLIK DO ODDAJE (IN TU >>

»Ali ni včasih tako, da ob pihanju istega vetra enega izmed naju zebe, drugega pa ne? In enega, da komaj čuti, drugega zelo?
Gotovo.
Kako torej: ali porečeva, da je veter sam po sebi mrzel ali nemrzel, ali pa bova verjela raje Protagori, da je mrzel le za tistega, ki ga zebe, za onega, ki ga ne zebe, pa ne?« >>

Znova ponavljamo večno aktualno misel Michela Foucaulta. Ponavljamo – in to dobesedno; ponavljamo tisto, kar smo že povedali, razstavljamo in sestavljamo na novo, vse to pa z namenom, da na nek koherenten in shematičen način poskušamo opredeliti po našem mnenju temeljni koncept celotnega Foucaultovega miselnega eksperimenta - izkušnjo. Koncept, ki ga večina interpretov spregleda, če ne celo zamolči. Koncept, ki se v angleščini in francoščini glasi natanko tako: experience, eksperiment. >>

Tokratna Teorema bo stopila na polje, kjer se v zadnjih letih spet drenja veliko umetnostnih zgodovinarjev, filozofov, sociologov, kulturologov in drugih humanistov. To polje se imenuje moderna, njene sadeže, ki jih še vedno pridno rojeva, pa bomo imenovali modernizem. Čeprav gre za že pretekli zgodovinski čas, saj baje sedaj živimo v hipermodernizmu, ki naj bi nasledil postmodernizem, je ravno ta moderna in njen modernizem po ameriškem filozofu Fredericu Jamesonu danes spet »back in business«. >>

Misel ni stabilen sistem, temveč nenehno spreminjajoča se smer, zato vsak velik mislec napreduje preko kriz. Še posebej to velja za Foucaulta, zato se ne smemo čuditi, če nenehno govori transformacijah, ne nazadnje o tisti, ki je bila potrebna, da bi analiziral to, "kar je označeno kot 'subjekt'; treba je bilo odkriti, katere so oblike in posameznosti odnosa do samega sebe, s katerimi se posameznik vzpostavi in prepozna kot subjekt«. Več o tem, kako, v najbolj teoretični oddaji ta hip. >>

Tokratna Teorema bo po čudnem naključju govorila veliko prav o mrtvih in pozabljenih. V os, v torišče svojega spraševanja bo postavila spomin, spomin niča in spomin izgubljenih ter pozabljenih, ki se kot neizgovorljiva gmota, kot sistematično vodena tenzija po radikalnem izbrisu, po kljubovalni pozabi nikakor ne pustijo izbrisati. V os postavljamo spomin in izbris, spomenike in ruševine, odsotnost in praznino, ki so krojili zgodbo 20. stoletja. Prebirali bomo knjigo Gérarda Wajcmana Objekt stoletja.
>>

Filozofija sama po sebi ne problematizira spoznavanja same sebe kot učenja in je učenje slednje prepuščeno vsakomur kot kreiranje lastnega načina spoznavanja. Pa vseeno ne moremo reči, da se filozofi niso lotevali obravnavanja načinov spoznavanja filozofije, le da se to početje ni razvilo na filozofski način v kakšno smer ali disciplino, pač pa je ostalo izvorno filozofsko odprto in široko, brez omejitev in dojemljivo za mnogoterost. V tokratni teoremi tematiziramo vstopanje v filozofijo. >>

Harmonija telesa in duha, vadba za ukinjanje stresa, strategija umirjanja, raztezne vaje, ki naredijo telo spet gibko, anti-aging, metoda za stik z Najvišjim, poduhovljenje telesa in utelešenje duha, meditacija, negibnost, askeza, disciplina, odrekanje, dihalne vaje, neverjetni položaji in akrobacije, mantranje, batik vzorci, ohlapne tunike in hlače: Seznam gesel, ki naj bi ovrednotili jogo, je neskončen, resnic o jogi je toliko, kolikor je mislečih subjektov in kolikor je oglaševalskih strategij.
>>

»Ne mislimo, da so kodeksi nepomembni niti da ostajajo nespremenljii. Toda lahko pa opažamo, da se konec koncev vrtijo okoli nekaj zelo preprostih in maloštevilnih načel: morda si ljudje glede prepovedi ne izmislijo kaj dosti več kot glede uživanja.« >>

Z Nietzschejem bi lahko rekli, da so filozofi skoz tisočletja subjekta zavijali v pojmovne mumije, medtem ko ga Foucault skuša zajeti v njegovi živosti in konkretiziranosti. Nimamo več opravka z abstraktno in telo transcendirajočo miselno ali psihološko substanco, temveč s konkretnimi in utelešenimi procesi subjektivacije, ki skozi različne sestave sil tvorijo različne forme biti subjekt.
>>

O njem ste gotovo slišali že marsikaj, saj ima Žižek kot oseba in kot filozof tako prezenenco in tako konsistenco, da doma nemara do njega nihče ni ravnodušen. Nanj lepijo oznake kot so »filozofska svetovna zvezda«, »slovenska intelektualna blagovna znamka«, »radikalni levičar«, »filozof zabavljač«, »lacanovski marksist«, pa tudi za fašista in antisemita so ga že oklicali. Mi bomo skušali narediti križ čez te floskule in čim bolj neobremenjeno prelistali njegovo zadnjo čitanko, ki jo je uredl Peter Klepec. >>

Ogromno govorimo.
Zelo veliko se pritožujemo.
Za nebroj stvari v družbi ugotavljamo da niso dobre.
Kljub vsemu zelo malo naredimo.
Počasi prihaja čas ko bo potrebno pričeti delovati.
Full contact anarhizem: to ni šport za gledalce! >>

Dragi ljubitelji, oboževalci in zatiralci telesa, uživalci dotika in receptorji smisla, pozdravljeni v Teoremi, ki se vrača po dolgih počitnicah, da bi spregovorila o filozofiji Jean-Luca Nancya. V tokratni Teoremi bomo skušali od daleč pregnesti misel velikega misleca dotika, velikega misleca telesa, ki se zadnji mesec z novo knjigo bere tudi v slovenščini. >>

Tema tokratne oddaje je Amerika in posebnost njene svobode. To pomeni, da nas bo zanimala in zadevala pot, po kateri je svoboda postala možna kot nujnost. Vi slabi uri bomo poizkušali odgovoriti na vprašanje, zakaj se v tako svobodni družbi, kot je ameriška, ljudje tako radi oklepajo vzvodov številnih strojev in naprav, misleč, da se v njihovem upravljanju skriva pot k edini možni svobodi tega sveta. >>

»Objekt sadizma je nem krog, kjer jezik razvija samega sebe: Sade, ujetnik, svetu ujetih bralcev zanika zmožnost branja. To počne tako učinkovito, da, če se vprašamo komu so bila njegova dela namenjena (in komu so namenjena danes), nam ostane samo en odgovor: nobenemu« (Michel Foucault).

Ob knjigi Pierra Klossowskega Sade, moj bližnjik nam bo vprašanje, kdo je komu bližji, Sade Klossowskemu ali Klossowski Sadu, postalo odvečno, saj oboje tvori tisto zunanjost našega sveta, ki nam je najbolj notranja. >>

Spoštovana, spoštovani. V nocojšnji teoremi bomo vzeli v roke razmišljanja Kojina Karatanija, predstavljena v samostojni publikaciji z naslovom Transkritika, podnaslovljena O Kantu in Marxu. Šlo nam bo za dvoje. Predstavili bomo pomembne točke Karatanijevega dela ter skušali opozoriti na pomenljive kvalitete in morebitne šibke točke znotraj Karatanijeve zastavitve, ki je prepoznanje problema in predlog njegove rešitve. >>

O anarhiji danes ni prav veliko govora, še manj pa je govora o pravilno razumljeni anarhiji. Anarhizem je verjetno ena tistih političnih usmeritev, ki so jo ideološki aparati dominantnih zahodnih držav uspešno zmleli v prah, nato ta prah pometli na kupček, mu dodali nekaj veziva in ga preoblikovali v strašilo, ki niti malo ne liči originalu. V tokratnji Teoremi poizkušamo razkrinkati nekaj glavnih zablod o anarhizmu in razmisliti o prihodnosti. >>

Številni so se spopadli z iskanjem logike znotraj ekonomije, enega prvih večjih poizkusov pa je pred skoraj 250imi leti opravil velikan ekonomije, sicer pa v svojem času znan še kot filozof, to je Adam Smith. V pričujoči oddaji bomo s pomočjo Bernarda Brščiča, profesorja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, raziskali Smithovo delo Bogastvo narodov, ki je nedavno izšlo v slovenskem prevodu.

klik do oddaje -->
>>

Za celotno Deleuzovo flozofsko početje - in enako velja za njegovo knjigo Logika občutja o slikarstvu (Francisa Bacona) - je značilno nekaj kaj bomo imenovali "misliti v dojini". Žižek pa si - sodeč po njegovi knjigi o Deleuzu - sploh ne more niti predstavljati kaj to pomeni: tisto, kar je bil za Deleuza ljubezensko-prijateljski miselni koitus, je za Žižka očitno falični užitek idiota v gledanju svojega lastnega kurca, dokler drka in gleda samega sebe v lacanovskem zrcalu. >>

Govora bo o Deleuzovem delu Guba iz leta 1988.

Po gubi vedno pride še ena guba. Le pli. Plica ex plica. Guba iz gube. Danes torej ne bomo ničesar razvijali, ampak nadalje gubali našo možgansko skorjo v naporu in slasti, na misiji za Gubo, ki je morda prav sveti Gral neke filozofije.

>>

Gilles Deleuze je nekoč dejal, da poizkuša avtorju, kateremu se skozi pisanje o njem priblizuje, narediti otroka v obliki novonastalega teksta. V delu Kritika in klinika, ki ga je prevedla Suzana Koncut, izšlo pa je pri zalozbi Koda se Deleuze skozi več krajših tekstov druži s številnimi avtorji, katerim naredi gručo majhnih otrok. Kar boste poslusali v tokratni Teoremi bo poizkus stvaritve oziroma poroda štirih majhnih vnučkov v obliki štirih razlicnih linij razmisljanja. >>

Z dvema zvezkoma o filmu, ki sta luč javnosti ugledala v zgodnjih osemdesetih letih, »Podoba-gibanje« leta 1983, »Podoba-čas« pa 1985, je Deleuze v kontinentalni misli povzročil pravi pravcati kopernikanski obrat v koncipiranju genealoških sprememb v polju filma, hkrati pa je v njih pripoznal relevantnost filma za filozofijo.

PRVA IZMED ŠTIRIH TEOREM O DELEUZU! Sledijo:
- Kritika in klinika (9. 11.)
- Guba (16. 11)
- Logika občutja (23.11.) >>

Jasno je, da remiks danes ni le operativni mehanizem posameznih tehnologij, ampak paradigma, ki se nahaja v samem jedru kulturnega in družbenega - in nenazadnje - tudi mentalnega polja.
Socialna omrežja, SMS, komande »posreduj« in »preusmeri«, mailing liste, Web povezave, blogi, RSS, peer-to-peer, Firewire, Bluetooth, so le nekatera izmed orodij, ki stimulirajo ljudi, da vlečejo informacije iz najbolj različnih virov v svoj prostor, jih remiksajo in naredijo dostopne za druge.
Toda, kaj pride po remiksu? >>

Remiks danes seveda ni prisoten samo v glasbi, ampak - če lahko parafraziramo Fredrica Jamesona – lahko govorimo o »ogromni ekspanziji paradigme remiksa po vsem družbenem polju, do točke, ko lahko rečemo, da je vse v našem življenju – od ekonomske vrednosti in moči države do praks in prav do strukture psihe same – postalo 'remiksabilno', v nekem izvornem, pa vendar neteoretiziranem smislu.«

klik do podlušanja >>