Čeprav skuša slovenska lacanovska šola - in v tem ni edina - že več let dokazati nasprotno, večina Deleuzovih in Foucaultovih konceptov in metod, posebej pa tisto najbolj bistveno, izvira iz nietzschejanske aspiracije. Poreklo in podobnost ali ne-poreklo in nepodobnost posameznih konceptov in metod niti ni ključno; je pa ključno, da gre v obeh primerih za nek miselni razvoj, ki ima bistveno nietzschejansko logiko.
Obširnejše ta torek, v oddaji Teorema, malce po ponoči ... >>

Po prostoru času bo nocoj beseda tekla, preko črvin in lukenj, iz dialoga v dialog. Iz majhnega lahko zraste tudi zelo veliko, iz moralnega zakona v meni misel skoči do zvezdnega neba nad menoj. Poskus rešitve ljubezenskih težav pa nas privede do neskončnih vesoljnih planjav. A kaj je tisto, saj veste tisto, kar je za tem, kar dela vse tako kot je?

Oddaja je sestavljena iz pogovora z Markom Uršičem in interpretacije njegovih dialoogov iz tetralogije Štirje letni časi.

Klik do celotne oddaje >>

V tokratni Teoremi se bomo osredotočili na utemeljevanje fenomenološkega etosa, o čemer je v istoimenski knjigi razmišljal Tine Hribar. Pokazali bomo na kak način je človek causa sui in izpeljali pripadajoče etične konsekvence. Za konec bomo izpostavili še problem realizacije fenomenološkega etosa v današnjem času, ki se kaže kot posebno nedojemljiv za sprejemanje etike in morale. >>

Naravno dejstvo človeka je, da je srečen. Trdno sem prepričan, da nas je Bog ustvaril, da bi bili srečni na tem in za vedno na drugem svetu. Zato po mojem mnenju logično sledi naslednje: če je človek kronično nesrečen, je nekaj narobe. Nekaj manjka...
O tem in še marsičem drugem v nocojšnji Teoremi. Vabljeni!

Oddaja v celoti!!! >>

Kapital je seveda z lahkoto našel številne načine, kako v kontekst rejv in tehno kulture umestí različne reprezentacije in izniči ravnino imanence telesa brez organov, vsiljujoč mu lastno kvazi-konkretno podobo, ki nima več nič skupnega z revolucionarno željo in politiko užitka. To seveda ni nič novega. Vendar novost pričujoče paradigme sestoji v tem, da se danes užitek, želja, upor, eksces, presežek, moč in podobno do potankosti ujemajo z samorevolucioniranjem samega kapitalizma. >>

V ciklusu o tehnologiji in subjektu v okviru oddaje Teorema smo nazadnje obravnavali »rejv dispozitiv«, in sicer v dveh oddajah: Ničelna stopnja subjekta in Omreženo telo brez organov, kjer nas je zanimalo vprašanje, kaj se v bistvu zgodi z "zadetim" posameznikom na rejv zabavi. Tokrat se bomo vprašali, ali ima lahko pričujoča transgresija subjekta do ničelne stopnje in njegova ekstatična vključitev v kolektivno telo prek sodobne plesne elektronske glasbe tudi politične konsekvence? >>

»Nemudoma sem bil vpeljan v novo vrsto plesa – tiki in spazmi, trzaji in sunki, tresenje teles, ki se razstavljajo na ločene komponente, potem pa se reintegrirajo na ravni plesišča kot celote. Vsak sestavni del (ud, roka, zapeta kot pištola) je bil zobec v kolektivnem 'želečem stroju', spajajoč se z utripom basa in rifi sekvencerja zvočnega sistema. Enotnost in samoizražanje, ki se zlivajo v energetsko polje pulziranja, valujoča evforija.«
(Simon Reynolds, "Generacija Ekstazi") >>

Søren Kierkegaard je praoče eksistencializma, ki se ni bal poseči po novih metodah in zabresti v nove koncepte. V tokratnji Teoremi bomo s pomočjo dr. Primoža Reparja poizkusili predstaviti misel danskega Sokrata in približati etiko, ki lahko predstavlja novo pot, v času, ko smo ostali brez pravega vodila. >>

Benthamov Panopticon, ki je Foucaultu služil kot metafora za nove mehanizme disciplinskih in normativnih družb, je danes označen skoraj izključno kot model totalitarnega reda skozi absolutni nadzor. Ravno tu pa se začenja naša zagata, saj je bil Bentham v svojem času priznan kot velik človekoljub in družbeni reformator z izrazito liberalnim predznakom.
Med drugim je bil borec za pravice žensk in živali, zagovarjal je ločitev države od cerkev, pravico do ločitve za oba spola, ukinitev suženjstva... >>

Kartezijanski subjekt ni nič drugega kot sebstvo, osvobojeno svoje identitete - jaz brez jaza, ničelna stopnja subjektivitete. Govorimo seveda o točki, ki je v zgodovini misli obeležena z Descartesovim slovitim stavkom: »Mislim, torej sem.«
Rejv dispozitiv pa vzpostavlja neko povsem drugo - lahko bi napol v šali napol resno rekli - zares ničelno stopnjo subjektivnosti, ki rojeva ekvivalenten stavek, vendar diametralno nasproten temu Descartesovemu cogitu: »Ne mislim (čutim), torej sem.« >>

Ali lahko mislimo multikulturalizem onkraj Benettonovih oglasov kot simbolov globalnega kapitalizma? Kakšne so možnosti pluralistične tolerance v nasprotju nevtralističnim modelom liberalizma? Talilni lonec liberalizma bomo pospravljali, medtem ko Vam bomo postregli z mešano solato multikulturalizma ter pestrim jedilnikom pluralistične tolerance v oddaji Teorema. Pridružite se pojedini v torek ob polnoči na valovih Radia Študent. >>

Kakšen naj bo odpor v 21. stoletju? Ali naj se ta konstituira po utečenih smernicah, ki potekajo prek sindikalnega boja, aktivizma, mobilizacije, kritične teoretične refleksije in še bi lahko našteval, ali se mora ta boj za vzpostavitev enakopravnih socialnih pravic in za izničenje hegemonskih struktur kapitala začeti posodabljati, distancirati od starih retorik modernosti in spremeniti svojo podobo, skratka, posodobiti svoje tehnike in diskurz?

Klik do poslušanja oddaje >>

Zahodna vednost se pogosto ne zaveda tega, da med prižiganjem osebnega računalnika, preden zagleda namizje in se ji odprejo najrazličnejša okna čez katera lahko gleda mnogotere svetove, zasliši zvok, t.i. Microsoft sound, ki ga je ustvaril eden izmed velikih zvočnih umetnikov dvajsetega stoletja, Brian Eno. Prav tako kot se v glavnem ne zaveda, da se čez okno sveta ne da samo videti, ampak se ga lahko tudi posluša.
Pred tem pa moramo seveda narediti en majhen korak: stopiti k oknu - in ga odpreti.

>>

Agamben predlaga splošno delitev vsega obstoječega na dve veliki skupini: prvo skupino tvorijo živa bitja (ali substance), druga skupina pa so dispozitivi, v katere je prva vselej ujeta. Dispozitivi torej niso nujno in samo veliki dispozitivi oblasti kot so norišnice, zapori, šole, cerkve, tovarne ali pravni ukrepi. So tudi pisalo, pisava, filozofija, kmetijstvo, cigareta, plovba, računalniki ali mobilni telefoni. Kaj je dispozitiv in kaj tehno dispozitiv lahko izveste nocoj, skoraj natanko ob polnoči. >>

Spomnimo se začetka Kubrickove Odiseje 2001, ki se zagotovo nenaključno imenuje Zarja človeka: opica, ki ne živi več v varnem zaklonišču visokih krošenj dreves,saj teh ni več, ampak se je primorana skrivati v savanskih votlinah, nekega dne, iščoč hrano med okostnjaki nekih mrtvih živalih skupaj s drugimi opicami, nenadoma ugleda kost. Kost, ki jo je že tisočkrat pred tem videla, tokrat ugleda z drugačnimi očmi ...

Klik do poslušanja oddaje!!! >>

Uvid je po Viriliu možen le, če tu in tam ničesar ne vidimo, če ustvarimo začasne brezinformacijske zone. Če bi bilo vse vidno, znanstveno ali medijsko vidno, nenehno preverljivo, reprezentirano ali možno ponareditve, ne bi imeli več nobene možnosti, da si ustvarimo podobo sveta. >>

Kdo je bil možak, ki je pripomnil, da smo "na dolgi rok vsi mrtvi" in ljudi opomnil, da "kadar privarčujejo pet šilingov, postavijo človeka za en dan na cesto«? Kakšna je bila keynesianska teorija, ki se (predelana in nadgrajena) po sesutih iluzijah o neskončnosti napihovanja friedmanovskega balona, vrača v razmišljanja o možnih ekonomskih alternativah? Pridružite se nam v torek ob polnoči ... >>

Domnevamo, da je oblika današnjega kapitalizma le izredno dovršena forma (post)religioznosti, s katero se človeštvo peha ne v boljši jutri, temveč kar naravnost v sama nebesa. To pa vedno počne na račun brutalnega izničenja našega edinega sveta. Od zdaj naprej bi bilo potrebno brez oklevanja obsoditi in onemogočit vse praktične in idejne zanikovalce našega sveta-planeta zemlja, ki ga želijo uničiti, zapustiti in zamenjati za nekega drugega, bojda boljšega, neskončnega in gloriozno večnega.

>>

Nesramno bomo izkoristili ravno te težke čase, nejevoljo, malodušje, nastajajočo brezposelnost, obilje prostega časa in padec svetih krav. Nergači, prekucuhi, lenobneži, iztirjenci in tajni agenti alternativne sredine so v sodelovanju z Radiem Študent pripravili sveženj prokriznih ukrepov, ki bo poglobila krizo našega časa in pomagala zrušiti tisto, kar se drugi trudijo rešiti. >>

Eden bržčas najbolj očarljivih pedagogov iz teorije sodobnih umetniških praks Miško Šuvaković, ki slušatelje domala posrka v svoj eruditski svet je v letu 2007 pri založbi Muzeja suvremene umetnosti v Novem Sadu izdal svoje biblično sežeto znanje o konceptualni umetnosti. To monumentalno delo, ki obsega preko 900 strani, je tako v načinu zapisa kot v specifični poziciji, ki jo do zgodovinskih konstruktov zavzema Šuvaković, pravzaprav logičen. >>

Že Dostojevski ni mogel razumeti, kako lahko Turki, ki so tako dobri slaščičarji, zmorejo take grozovitosti kot je natikanje na kol in nabadanje otrok z bajoneti. Kako je lahko nekdo, ki je po definiciji, čeprav mitološki, dober in lep, zmožen zlih dejanj. Tako nekako se glasi zagata, ob kateri je obtičala tudi povojna italijanska kolektivna zavest, ko gre za obravnavo lastne preteklosti. >>

Wallerstein meni, da se je kriza današnjega sistema začela že z majem 68, ki je pomenil konec liberalne nadvlade in upad podpore kapitalizmu. Hkrati dodaja, da so prave le tiste krize, ki se jih da rešiti le z odpravo zgodovinskega sistema.
Ali bo trenutno svetovno stanje privedlo do oblikovanja novega sistema?
Odgovora na to vprašanje v današnji teoremi sicer ni, se pa oddaja odločno upira sistemski hipokriziji liberalizma in pojasnjuje načine delovanje sedanjega svetovnega-sistema. >>

Vse večje socialne neenakosti, drastično povečanje procesov diskriminacije in prekarnost so tesno povezane z globalnim načrtom, ki je poleg mediiacije zahodnih kapitalističnih vrednot in nadzora kapitala postala ena glavnih regulatorjev globalno kolonialnega širjenja kapitala. Sodobno realnost tako zaznamujeta strategija izločanja in regulacije, ki jo reproducira in umetno vzdržuje neoliberalna matrica in posledica katere je ustvarjanje vse bolj ekstremnih življenjskih pogojev. >>

Letos mineva 80 let od izdaje navidez nepomembne knjižice -priročnika z naslovom »Propaganda«.Vendar je to navsezadnje knjižica, po kateri je postalo samoumevno, predvsem pa naravno, da so ljudje vodljiva čreda, da je država veliko podjetje, da je politika upravni management, politično delovanje pa stvar potrošniške izbire. Ta priročnik je torej eden od mejnikov ene največjih revolucij, ki so se neslišno in mehko zgodile v 20. stoletju. Revolucije, ki je definitivno končala demokracijo in kapitalizem.
>>

Če smo v dobi postmoderne lahko govorili o krizi identitete v smislu subjekta brez fiksne, esencialne ali permanentne identitete, danes pa v zvezi s pričujočimi virtualnimi identitetami, lahko govorimo o krizi identitete, ki ni več niti spreminjajoča se forma, ampak samo znak. Identiteta kot emblem.
Identiteta je postala vidna. In prav v tem je neskončna privlačnost sedanjih spletnih socialnih omrežij: končno si lahko lastimo svoje prijatelje in znance, jih posedujemo, menjujemo, kupujemo ali prodajamo. >>

Genealogija nosi v sebi novo razumevanje zgodovine in posledično novo razumevanje časa ... Foucault genealogijo imenuje tudi »'resnična' zgodovina« ... Genealogija je zgodovina, vendar zgodovina tistega, kar 'nima' zgodovine ... Genealogija ima moč, da spreobrne odnos tistega, kar nam je blizu, in tistega, kar nam je daleč ... Genealogija je zgodovina virtualnega ... Genealogija je tudi virtualno zgodovine ... Genealogija je vračanje, ponavljanje zgodovine ki se ni nikoli zgodila ... >>

Če vzamemo v obzir dejstvo, da lahko za petinštiridesetminutno seanso pri psihoanalitiku, transakcijskem analitiku ali geštalt terapevtu plačamo tudi več kot 50 evrov in da lahko zdravljenje traja več let, se lahko vprašamo, kako bo lahko delavec z minimalno plačo pozdravil svoje duševne težave …
Teorema Miše Gams o alternativnih psihoterapevtskih pristopih in metodah zdravljenja, o umetniški, glasbeni in hidroterapiji>> >>

Letos je izšla obsežna kompilacija tekstov 62 teoretičark, umetnic in aktivistk z naslovom New Feminism. Občinstvu so zbornik predstavili na Rdečih zorah 5. marca letos, publikacijo pa lahko vse branja željne kupijo v Škratovi čitalnici. Urednici Marina Gržinić in Rosa Reitsamer sta želeli predstaviti predvsem feministične teorije v različnih geopolitičnih situacijah. >>

Vsakdanji javni diskurz je v Evropi kot tudi v Sloveniji poln modernizacijskih fantazem. Modernost je nekritičen sinonim temeljne značilnosti sedanjega časa v točno določenem zamejenem prostoru, in sicer na tako imenovanem Zahodu z velikim Z. Toda te modernizacijske predpostavke velikokrat ne vzdržijo in namesto konstrutiranja evropskih državljnov konstirutirajo evropski apartheid, kot pravi francoski filozof Etienne Balibar. Več o tem procesu v nocojšnji Teoremi. >>

Očitke o mizoginosti in patriarhalnosti je v Trierjevih filmih nedvomno moč najti, po drugi strani pa je mogoče tem istim filmskim kritikam tudi nasprotovati. Reprezentacija ženskosti v trilogiji Zlato srce namreč še zdaleč ni uniformna. V Zlatem srcu vzporedno z osrednjo patriarhalno in mizogino reprezentacijo ženskosti obstaja tudi subverzivna reprezentacija ženske upornice, ki se kaže v tem, da se nekateri Trierjevi ženski liki uprejo zatiralskim družbenim razmeram. >>