Aktualna priredba družbenega romana Charlesa Dickensa na odru Slovenskega mladinskega gledališča ... vse do današnjih dni usoda tega fantiča buri domišljijo umetnikov, zato Oliver Twist živi na odrskih deskah, v mjuziklu, na filmskem platnu ... po navedbah Mednarodne organizacije dela (ILO) izkoriščajo za delo 53 od 132 milijonov otrok v zahodni in srednji Afriki ... >>

V galeriji P74 se je v četrtek, 25. novembra, odprla razstava z naslovom Bosna in Hercegovina v iskanju izgubljene identitete. Problematika definiranja bosanske identitete in še posebej sodobne umetnosti je lahko občutljiva tema, a nas ne bi smela zapeljati v nekakšno obvezno politično korektnost. Že samo dejstvo, da so organizirali razstavo bosanske umetnosti v sLOVEniji, je bil v bistvu sociološki dogodek, ki nam je lahko o sodobni družbi povedal več, kot to lahko pove sama umetnina. >>

“Staronovi” župan je torej še vedno v sedlu, ker ne politikari, temveč le DELA. Kaj se zgodi, ko ugotovimo, da tudi naš trenutni premier in tisti pred njim in tako nazaj in naprej sploh nočejo več biti politiki in se iti politike, ampak da želijo predvsem DELATI, biti učinkoviti in nekaj narediti. To gotovo drži kot pribito! Politiki sami se izogibajo politiki in političnosti ter nobenih vprašanj ne želijo več politizirati.
>>

Na posvetu Predrzna Slovenija je bilo vzdušje zelo napeto, vsesplošna predrznost se je širila po dvorani kot kakšen bojni plin. Govorci so vseskupaj še razpihali. A vse tam prisotne, tudi tiste, ki smo v vsem skupaj videli meglene korenine nove veličastne revolucije je na realna tla postavil minister Gregor, ki je v naši zgodbi tako kot v Levstikovi o Martinu Krpanu, tisti, ki poseduje ključe velike zakladnice... >>

»Vsa razlika je le v obliki pogodbe!« je v svojem prispevku v zborniku Sindikalno gibanje odpira nove poglede dejal Denis Miklavčič. Pogodbena razlika postaja čedalje bolj vsakdanjost postfordističnega kapitalizma, katerega del je tudi slovensko gospodarstvo. Pravna podpora kapitalistični produkciji pomeni vsaj dvoje: država in njeno pravo sta nehala delati za narodov blagor; ravno pravna pomoč v korist profitov posameznikov pa pomeni, da se kapitalizem ne more reproducirati brez zunajekonomskih prisil. >>

Če se je francoski predsednik odločil, da bo, vsemu javnemu ogorčenju in pravni ilegalnosti navkljub, izgnal Rome iz heksagona, se je slovensko Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo odločilo za izgon znanosti. V tih in po zdravorazumski pameti počitniški avgust se je strateško prikradla novica o spremembi sofinanciranja doktorskega študija ... >>

Drage občanke, dragi občani. Državljanke, državljani. Naša skupnost je slovesno dočakala spektakularno otvoritev novega športnega središča. Zgradili smo športno dvorano, zgradili smo nogometni stadion, v celoto ju pod zemljo povezuje nov velik nakupovalni center. Občina Ljubljana je sedaj mesto, ki se je ločilo od svoje sive preteklosti, preteklosti ideologij in tiranij, tavala je, kajti bila je v sebi nedovršen pojem. >>

Sto dvajset (podobnih) fotografij se to poletje hladi pod krošnjami Jakopičevega drevoreda v parku Tivoli. Sto dvajset podob "gledališča podob" režiserja Tomaža Pandurja.

Razstava "Skulpturirani čas v gledališču Tomaža Pandurja" je preveč polna takšnih in drugačnih fenomenov, da bi se zmogla izogniti kakšnemu komentarju. Pa naj bo to z vidika deformiranega gledališčnika, kulturnega občana, naključnega mimoidočega ali pa razposajenega turista. >>

V Ljubljani imamo nov most. No, v Ljubljani imamo več novih mostov in bržkone se nam v kratkem obeta še kakšen, več kot ducat jih utegne prečiti Ljubljanico med Prulami in Mrtvaškim mostom pri Kliničnem centru. Pa vendar naj bo dejstvo, da so mesarji končno dobili svoj most, deležno posebne obravnave. No, ako neprepoznan po imenu, gre torej za tisti most, ki od desetega julija preseka niz Plečnikovih arkad ob Ljubljanici in se z dvema granitnima kladama vpne nad Petkovškovo nabrežje. >>

Poslušalstvo vseh spolov, danes je 25. maj! Živel Dan mladosti! To je nekoč pomenilo: »Vse najboljše tovariš Tito«. Voščilo in štafeto mladosti so mu izročali najboljši pionirji. Kdor mu je izročil štafeto ga ja Tito pobožal po glavici in mali učenec je bil deležen zgodovine. Manj srečni so uzrli le Titove parole na šolskih spričevalih. Brez dokazov znanstvene stroke je veljalo, da ima vodilo »učiti se, učiti se in še enkrat učiti se...«, nekakšen pedagoški efekt. >>

Četudi se monografija Nepovabljeni vprašanja priseljencev loteva na holističen način, v svoji obravnavi ostaja partikularna.Zamenjava družbenih učinkov za vzroke njenega delovanja pa celotno razpravo v Nepovabljenih obrne v prid tiste optike, proti kateri se načeloma izreka. >>

Kdo pravi, da RŠ-u ni mar za gala prireditve? Kdo pravi, da alternativa viha nos v smilsu češ, poglejte ta amerikanski semenj ničevosti? Kdo pravi, da ščijemo po pozlačenem lesku pokončnih stojkov? Kdo pravi, da nas ni bilo tam?
Vse to lahko pravi samo kakšen burkež, neukež in ignorant...ki smo ga na ostudno laž postavili v sredo, 10. marca, ob 16.00.
Poslušajte, poslušajte! >>

Državne proslave so nasploh sakralne. Nezgrešljivo je spominjala na nek drug dogodek, ko sem pred kakšnim letom prvič informativno prisostval podobnemu svečanemu obredu, namreč katoliški maši. Ko sta se proti svojima sedežema pomikala gospod doktor predsednik in njegova prva dama, oblečena v nobeno drugo kot zeleno, smo vstali. Ko je obilna pevka zapela sedmo kitico Zdravljice, smo vstali.
>>

V sklopu vsakomesečnega foruma DIVJE MISLI, s katerim želijo na Ministrstvu za kulturo »odpirati prostore ministrstva, spodbujati pretok misli, širiti polja razmisleka in krepiti kulturni dialog«, so prejšnji teden v debato povabili pet predstavnikov domače umetniško-gledališke scene. Ezoterični naslov tokratne diskusije VONJ PO SMISLU se je uspel manifestirati v vsej svoji pomenski abstraktnosti. >>

Preden je Dimitrij Rupel postal zunanji minister je bil pisatelj in preden je ponovno postal pisatelj je bil zunanji minister. Ministrovanje oklepajoča Ruplova literarna aktivnost po uspešnosti gotovo prekaša politično. Kar niti ni težko. Da boljše piše kot politikuje, se očitno zaveda tudi Rupel, ki se je v svojem postpolitičnem romanesknem prvencu Predsednik ali tako kot je bilo odločil združiti oboje. Politikovati z romanom. >>

Diplomski film Žige Virca je od svoje prve projekcije polnil kinodvorane tako zvesto kot še noben drugi študentski film. Sodeč po odzivu bo pokosil tudi mnogo večje produkcije etabliranih filmskih ustvarjalcev. V čemu je torej formula t.i. uspeha? Odgovor je marketing. Vse je v naslovu. Vendar to ni zgolj naslov, temveč vsem dobro znana parola, geslo in nostalgična pilula, mnogo težja od filma samega. 27 minutni “Trst je naš!” se zadeve loti tam, kjer so klasični partizanski filmi končali. >>

Zvezdniki kot pripadniki tistega nadzemeljskega rodu, ki trajno naseljujejo medije, morajo za to spremembo bivališča žrtvovati svoja telesa in organe. Ti raztelešenci, ki v blišču životarijo nekje med angeli in zombiji, nam skušajo za nameček uprizarjati še nekakšno resničnost, pri čemer je največji šov ravno v tem, da uprizarjajo le lastno smrt in izginotje iz človeškega sveta živali in prestop v medijsko rastlinstvo, kjer se povečini prazno smehljajo, govoričijo ali zgolj nepremično lovijo naše poglede. >>

Ko načelni nasprotniki recimo novega družinskega zakonika vlačijo naravne zakone v svet človeških zadev seveda mislijo, da počnejo in zagovarjajo le to, kar narava v svoji modrosti že sama počne, ko recimo postavi samca na samico ali lulka v lulico. Saj smo narejeni po podobi Narave, kajne? Pravzaprav pa so, verjetno celo nevede, zgolj načelni glasniki nestrpnosti, homofobije in antidemokratičnosti. >>

Letošnje geslo 16. Zlatega bobna je bilo Brainstorming. Verjetno bi bilo najbolje, če bi oglaševalska stroka tako kot ostale produktivne veje našega postkapitalizma, investiralo vse svoje kreativne energije v globok premislek o lastnem početju in ne v to kako finančno krizo izkoristiti kot poslovno priložnost. V nasprotnem primeru bomo lahko dobili le nekakšno prenovljeno, prilagojeno in nevarnejšo verzijo starega, ki bo še naprej vodila igre brez meja ali drugače rečeno pospeševala neskončni napredek... >>

V tokratni Dlaki z jezika o dvojezični zbirki zapisov drzne mislice in aktivistke Elene Pečarič. Kritična razmišljanja o EU,njenih politikah in oblastnih mehanizmih so utemeljena na Eleninem branju 287 strani špeha imenovanega Lizbonska pogodba. Ena redkih bralk te kvazi pogodbe se ne ustavlja pred grozljivostjo lastnih zaključkov o tem,da smo z ratifikacijo Lizbonske stopili v suženjsko razmerje s političnimi in ekonomskimi elitami,ki nas s strokovno-birokratskimi labirinti popolnoma pasivizirajo. >>

ALI človek ne jezi se, ko se bliska NOČ. >>

Novi »zeleni« ali vsaj njihovi najvidnejši predstavniki nam dajejo slutiti, da se zmorejo ekologije lotili vsaj še na nivoju družbe in kulture. To predpostavlja, da bo na seznamu ogroženih vrst pristala tudi samonikla slovenska kultura in avtohtona vrsta Slovencev ter iz njih izhajajoče podvrste, recimo goveja juha, katolištvo, Prešernove in druge ustoličene poezije, kozolci, narodna glasba, slovenski jezik, razni Plečniki itd … Dobrodošli v živalskem in rastlinskem rezervatu naše ljubljene kulture. >>

V četrtek ob 13h ste poslušali komentar uličnega dogodka FINGERSTICK RADIO – PUSH/BANG!, ki se je v izvedbi Jaše, Marka Požlepa in Gašperja Piana zgodil na teritoriju mariborske Pekarne konec prejšnjega tedna. Na petkov večer, ko so se vihtele fanfare festivala Magdalena, je bilo občinstvo na prizorišču dogodka tako ustrezno maloštevilno...
(na fotografiji: Hana S.Vodeb / video v delu)
>>

Kaj če se ena ključnih besed današnjega časa, kriznega ali predkriznega, suka okoli preživetja. To bi bilo vsekakor presenetljivo. Kako je v 21. stoletju, ob vseh čudesih tehnologije in napredka, nekaj takega sploh mogoče.
Postkapitalizem in managerizem sta s svojo tržno logiko neslišno in mehko inštalirala v naš človeški svet njihovo verzijo naravne selekcije in socialnega darvinizma, ki oba izhajata iz živalskega sveta in tako ali drugače postavljata za prvo izhodišče ravno preživetje najbolj prilagojeni >>

Ob dnevu gledališča 27. marca je Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije z javnim pismom poskušalo ublažiti svojo gnev ob podhranjeni situaciji kritikov kulturnih dogodkov. Javno pismo v celoti objavljamo tudi na spletnih straneh Radia študent v rubriki Dlako z jezika. >>

"Zeleno, ki te ljubim zeleno..." Citat iz Lorcove pesmi se pojavlja v kar najbolj nevzdržnih kontekstih. Pri prodajanju ekološko ozaveščenih pamfletov, pri prodaji zelenega pralnega praška, promociji nove kolekcije pomladnih oblačil in to brez, da bi ta puhla okostja potrošniške psihoze kakorkoli iskala sozvočje s pesmijo. Mesečniška romanca ni neka lepa romantična izpoved hetero ljubezni, ki naj bi si vzela zeleno kot simbol narave in čistosti. Zeleno moramo razumeti zgolj kot imanentni vizualni >>

Astronomske cene zdravil, ki jih farmacevtska industrija opravičuje s stroški raziskovanja, so po avtoričinem mnenju metanje peska v oči. Po mnenju Angellove so proizvodni stroški zdravil zanemarljivi, stroški razvoja novega zdravila pa bistveno manjši, kot razglaša farmacevtska industrija. Ti stroški so namreč na tretjem mestu – za stroški trženja in za dobički, ki v velikih potokih tečejo v žepe farmacevtske industrije. >>

Pretekli teden smo v avli največje slovenske banke dočakali otvoritev še ene od razstav, ki jih ob precejšnji pomoči zunanjih partnerjev pripravlja že skoraj štiridedest let. Izbrani ustvarjalci prihajajo večinoma iz tujine in to seveda iz držav, kjer ima banka svoje podružnice.
Tako kot je Mercator kar naš sosed in ne trgovina za sosednjim vogalom, je sedaj NLB naš kustos in filantropski prijatelj. >>

V zadnjem času so se po odzivih sodeč razmere na prizorišču kulture in zlasti likovnih umetnosti iz gledišča ustvarjalcev in kulturnih delavcev dodobra zaostrile. Kaj bi sicer botrovalo vse glasnejšim zahtevam po spremembah, ureditvi razmer in bolj načrtnem sindikalnemu povezovanju sorodnih akterjev? >>

V Seksikonu tudi najdemo predsodke do drugih kultur ala Indijske. Ali pa kako so moški seksi, ko jim vamp visi čez hlače, ženske pa lahko marsikaj prikrijejo z ličili in lepotnimi opracijami. Mlade fante in dekleta avtorja postavita že v naprej dane vloge, junakinje dela so do konca romantične, fantje pa naj bi romantiko preprosto sovražili. Avtorja pa se spoznata tudi na estetiko. Namreč, če še niste vedeli, drago poslušalstvo, slepa žilasta kača, torej penis v erekciji, je namreč preprosto grd. >>