Mladi Alex s svojo tolpo v belem, ta futuristična prapodoba madostniškega nasilja in čistega nihilizma, je kljub brutalnosti ali pa prav zaradi nje že od nekdaj predstavljala ključno mesto generacijske identifikacije.

Kako pa ga predstavi Matjaž Pograjc v gledališki interpretaciji Peklenske pomaranče? >>

Poteza Mestnega gledališča ljubljanskega, da to sezono svoje kontinuitete uprizarjanja mjuziklov ne opusti, temveč jo celo žlahtno angažira s Sebastijanom Horvatom, je poleg presunljive izbire režiserja sočasno vsekakor tudi svojevrstna dvojna vaba občinstvu. In vendar utemeljena in z učinkom. >>

Če greš v petek zvečer ljubimkat v malomeščanski salon s kristalnimi lestenci, sovjetskimi zastavami na steni, ki kričijo 'proletarci vseh dežel, združite se', in se med mizami v deliriju avtodestrukcijskega nagovora maje raztrgan pijanec, povrh vsega pa te poleg dveh litrov vode čaka še po špiritu dehteča vodka, potem veš, da ti je usoda naklonjena. >>

Koprodukcija Celinke s Cankarjevim domom, imenovana Takt, je uspela kooperacija različnih umetniških medijev, ki se predstavlja kot preplet plesa, slikarstva in poezije. Kombinacija že uveljavljenih umetnikov s specifično profiliranimi poetikami ne rezultira v koliziji aspektov. Produkt plesalke in koreografinje Uršule Tržan, slikarja Alena Ožbolta in pesnika Primoža Čučnika je simbiotična koeksistenca, ki gladko zdrsi v prežemajočemu oplajanju umetniških zvrsti. >>

Režiser najmlajše generacije Borut Bučinel se je s predstavo Parfum zapletel v Süskindovo vonjalno meglico na specifičen, senzoričen način. Njegov namen je bilo osrediniti se na čut voha, ki ostaja tako v romanu kot v filmu zgolj v vlogi fikcijske reprezentacije. Realen prostor in čas, ki ga terja gledališče, je osnovni pogoj za možnost vdora realnega, ki ga vonj lahko še kako dobro zastopa, saj ima moč penetracije skozi fikcijo. >>

Neven Korda, izvajalec uporabnega videa, režiser, video montanžer in sploh ključni akter znotraj performativnih in projeciranih umetnosti, je minuli teden v Stari mestni elektrarni predstavil projekt »Odmevi«. Gre za tako imenovani dramski performans, ki kot dogodek vase posrka širok razpon uprizoritvenih, zvočnih, gibalnih in video komponent. >>

V tokratnem tematskem javljanju s petnajste edicije Mesta žensk se osredotočamo na sodobno-plesni program festivala. Občo tematsko obarvanost s svetovnim jugom na tak ali drugačen način ohranjajo vse predstave, a na zelo različne načine: bodisi v smislu jugonostalgije (Sugar Rush), provenience ustvarjalca (Nomadness), iskanja identitete v množici kulturnih prepredanj (Iskanje ravnotežja) ali pa bolj metaforično v smislu marginalnosti starosti (Jezero muh). >>

V Mestnem gledališču ljubljanskem je pretekli teden premiero in krstno uprizoritev doživela črna komedija Reklame, seks in požrtija. V svojem najbolj svežem avtorskem in režiserskem izdelku se Matjaž Zupančič loteva sodobnega pripadnika globalne turbokapitalistične nacije in recesije njegovih vrednot. >>

Poslušali smo ga in ga brali. A v takšni luči, kot se nam ponuja tokrat, ga še nismo doživeli. Damir Avdić se s svojo monodramo Most na krvi razkriva v povsem novi dimenziji. >>

V preteklih dneh smo si na malem odru SNG Drame ogledali premiero dveh Beckettovih enodejank s konca petdesetih in začetka šestdesetih. Gre za pri nas prvikrat uprizorjeno Gledališko skico II in izredno prepoznavno Igro. Vpogled v dve različni situaciji, ki ga prinašata, je sicer kratek in precej jedrnat, a zasleduje gledalca še kar nekaj časa po odhodu s prizorišča. >>

V Slovenskem mladinskem gledališču so v koprodukciji s Škuc gledališčem uprizorili dramo Amado mio, ki je nastala po Pasolinijevem istoimenskem avtobiografskem romanu, v njej pa je tematizirana predvsem mladostniška homoseksualna ljubezen. >>

V četrtek, 1. oktobra, prisluhnite reportaži in refleksiji premiere multimedijskega projekta Škofjeloški pasijon 2.0, ki se je zgodila v amfiteatru v bližini loškega gradu in postregla s popolnoma prosto in sodobno interpretacijo biblične zgodbe križevega potu ter odrešitve. >>

Zaradi ogromne količine psiholoških travm, ki jih je povzročila tematika letošnjega festivala – družina - se bomo lahko posvetili le nekaterim. Čas pri analitiku je namreč omejen in »košta«. Analizanti bodo: Električni teater Aphre Tesla, Via Nova Museum, Meja in Umazane zgodbe Sofije Ristevske, Pletenje, (Evergreen) in The Tiger Lilies. >>

V torek se je pričel 16. Mednarodni gledališki festival EX PONTO. Otvoritev je zaznamovala konkretna količina balkanskega patosa v KASANDRI, kič in hrup sta se prepletla v ŠKRIP ORKESTRI, prvi festivalski termin pa bomo sklenili POD RUŠO.

Družina, letošnja tema festivala, torej kot osnovna celica družbe. Pa še marsičesa drugega.
>>

Odžagane glave, posilstvo, incest, očetomor. Kri, v glavnem. Začetka nove sezone si v Mestnem gledališču ljubljanskem ne bi mogli zastaviti bolj udarno. Tragedija Cenci romantičnega pesnika in dramatika Percyja Byssha Shellyja je namreč v režiji Diega de Bree in prevodu Srečka Fišerja na Velikem odru doživela svojo prvo slovensko uprizoritev. >>

Plesno-gledališka predstava "Možda smo mi Miki Maus" srbske dramatičarke Maje Pelević je nastala v koprodukciji Betontanca in Beograjskega narodnega pozorišta. Slovenskemu občinstvu je bila premierno predstavljena na festivalu Mladi levi, te dni pa izvaja niz ponovitev. >>

Od sobote in našega zadnjega oglašanja se je na "Moji ulici" Mladih levov - torej Slomškovi in njeni podaljšavi, katere radij sije celo do Gregorčičeve in gledališča Glej, zgodilo marsikaj tako ali drugače zanimivega. Ob 16.00 se bomo skupaj sprehodili čez
- predstavi Grega Zorca in Borisa Kadina, ki sta člana projekta Via Negativa,
- pokukali v kontejner za ostanki Frankenstein-projecta,
- kontemplirali o Sonji Alvisa Hermanisa
- in se kulturno šokirali ob japonskih Faifai. >>

V torek, 25. avgusta, se je v Murski Soboti pričela četrta izvedba mednarodnega festivala Fronta@ sodobnega plesa.

O festivalskem dogajanju bo iz prekmurskega okolja poročala Zala Dobovšek. (Brez narečja.) >>

V prestolnici se je 21. avgusta pričel 12. mednarodni festival MLADI LEVI - s tematsko označbo "Moja ulica".

Uvodno recenzentsko rjovenje bo tokrat namenjeno otvoritveni predstavi EMPIRE (Art & Politics) skupine Superamas in novonastalemu re-produktu Vie Negative KUPEC Z ŽILICO v izvedbi Katarine Stegnar. >>

Pa smo si ogledali opero. In jo odposlušali. Najnovejšo premiero SNG Ljubljana, v vesolju opere eno najslavnejših del, eno zadnjih klasik opere buffa, Rossinijevega Seviljskega brivca. Nomadi so gostovali v Cankarjevem domu, v véliki Gallusovi dvorani, ker njihove prostore že nekaj časa prenavljajo. Kaj smo slišali, kaj smo videli? >>

Tako kot smo že vajeni, je tudi letošnji vstop v poletne počitniške dni okrasil mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica. V prvih julijskih dneh so poleg turistov ulice natrpali ulični umetniki, ki so prišli iz vseh koncev in krajev, največ pa je bilo seveda domačih. Pobarvali, uglasili, razvetrili in poživili so center Ljubljane. O štiridnevnem dogajanju smo se pogovarjali s predstavnico festivala za odnose z javnostjo, Andrejo Okorn, ter katalonskim umetnikom Manelom Ponsom. >>

Za pokušino in napoved uvoda v naslednjo sezono se je v SNG Drami Ljubljana odigrala predpremiera POT V JAJCE v režiji Sebastijana Horvata. V liniji ostro političnih in provokativnih uprizoritev, domnevno, tudi tokratna vzbuja zdrahe refleksij »zgodovinske resnice« in radikalno eksperimentira z njenim odrskim upodabljanjem. >>

V Anton Podbevšek Teatru so letošnjo sezono sklenili z avtorskim projektom Spovedi Dušana Jovanovića. Reduciranje performativnosti do samega praga tolerance, načelna filozofska drža in dokumentarno izpovedovanje se na koncu nesluteno sprevržejo v strupeno zahrbtnost gledališkega minimalizma. Neoprijemljivost izpovedi je pač ena svinčena reč ... >>

Prejšnji petek smo bili priča premieri lutkovne predstave za odrasle »Prepovedane ljubezni«, ki je plod dela Silvana Omerzuja, nastala pa je v koprodukciji Gledališča Konj ter Lutkovnega gledališča Ljubljana... >>

Tempo tehnološke angažiranosti je zaznamoval tudi preostalo festivalsko dogajanje. Empirično smo se o tem najbolje prepričali v projektu EUX, nadaljevali z vpogledom v proces nastajanja BALLETTIKKE INTERNETTIKKE in še s svarilom okoljske problematike v predstavi THE SLEEP. >>

Exodos se ob petnajstem rojstnem dnevu vrača v stari preverjeni majski termin. Za vodilo si tokrat jemlje drug(ačn)o umetnost in se s posluževanjem novih tehnologij loteva znanstvenega, družbeno-angažiranega ter aktivističnega. >>

Mala Drama nas je teatralno pogostila z novo premiero. Barčica za punčke spod peresa mlade srbkinje Milene Marković je igra, s katero nam je postregel ansambel pod taktirko Aleksandara Popovskega. Kot smo se nemara navadili, se tokrat ne bomo spuščali v fenomenologijo buržoaznih preseravanj, v katere se spušča ves šunder okoli akta umetniškega dela, pač pa bomo kar takoj prešli k stvari. >>

Ko naše gozdove prehajajo izgubljeni medvedi, se po gledaliških deskah klatijo osli, ki dobro vedo, kaj delajo in kam gredo; in tudi tu se ne izognemo še eni živalski primerjavi: slovenska praizvedba Plavtovih Oslov v Mestnem gledališču ljubljanskem po mnenju režiserja Vita Tauferja kaže, da čas nastanka drame pred dobrimi dva tisoč leti in današnji čas povezuje ravno tisti vsem znani pregovor, ki trdi, da je človek človeku volk. >>

"Je mogoče v življenju ne zgrešiti zločina? /.../Odgovor je bil navadno dvoumen ali pa ga sploh ni bilo. Kot da na vprašanje, zakaj je prišlo do zločina, v resnici sploh ni mogoče odgovoriti. Greh je že tu in ostane le pripoved o trpljenju človeka, ki išče pot k zveličanju."
/Miha Javornik/
>>

V Anton Podbevšek Teatru so minulo nedeljo v koprodukciji z bolonjskim Teatrom di Vita premierno predstavili »Portret neke gospe« v režiji MATJAŽA BERGERJA. V mozaični odrski priredbi romana Henrya Jamesa so kot vodilni motiv izpostavili ljubezen ter jo razčlenili skozi časovne, spolne in družbene perspektive. O izvajanju ljubezenskega izigravanja, preračunljivosti in zapeljevanja. Nekoč in danes. >>