Zaradi umanjkanja državnega financiranja, je bila letošnja edicija festivala ponovno premaknjena v jesen, v zaprte gledališke dvorane in močno okrnjena. In vendar je s tremi predstavami vsaj zasilno zakrpala luknjo v resnejši gledališki ponudbi na obali. Za to so poskrbela gostovanja predstav Don Juan, Rdeče in Mortal Combine.. >>

Skozi festivalsko diktirano prizmo družbene in gledališke detabuizacije premerjamo uprizoritve Fragile, Kriv!, Controllo remoto, Sneguljčica, Pomladno prebujenje... >>

Sprehajamo se po 17. Ex Pontu:

Kralj umira, R9-42U, Libido sciendi, Mož na kocki, Električna čajanka >>

Omejena odgovornost Katarine Stegnar, Primoža Bezjaka in Branka Jordana je prinesla preseneteljive učinke. >>

Od 7. do 12. septembra je v Ljubljani potekal 10. mednarodni lutkovni festival LUTKE.

Razgibanost dogajanja in programskih vsebin so šle preverit Pia B., Katja Č. in Zala D.
>>

Podobno kot pri zadnjem avtoričinem solo projektu The end je tudi predstava Bliss niz zelo različnih prizorov, le da jih tokrat uprizarja kar pet prezenčno močnih in izkušenih performerjev. Niti absurda, ekshibicije, komike in sanjskih slik se prepletejo v enotno intenzivno pripoved o gledališču v gledališču. >>

Letošnji levnjak je skladno s svetovnimi eko tendencami postavljen v vrtiček, kamor vam Mladi Levi pripeljejo eksotične scenske bisere iz vsega sveta. Mi smo njihov koncept ekološkega turizma še radikalizirali: za potovanje prek uprizoritvenih kontinentov (od Japonske, prek Nemčije, Norveške, ZDA, Tajske in Rusije) na naših radijskih valovih ne boste trošili bencina – pa tudi papirja za karte in denarja ne... >>

Mladi levi so tudi letos vendarle zarjuli v poletje. Nekaterim to mijavkanje pomeni zgolj dodaten način, kako preganjati ljubljanski poletni dolgčas, vsem, ki se bolj intenzivno ukvarjamo z gledališčem, pa že tradicionalno naznanja začetek gledališke sezone. V katerokoli kategorijo že spadate, danes vas vabimo, da se skupaj podamo na krajši sprehod po levnjaku in nekoliko premeljemo vsebine prvih treh dni s poudarkom na prvih treh predstavah.

Predstave: Radio Muezzin, Nuit Arabe in Your brother, remember >>

Madame Butterfly lahko razumemo kot parafrazo šale o globalizmu, saj slovensko gledališče uprizarja opero, v kateri nam italijanski libretist pripoveduje zgodbo o Japonki, ki sredi svoje domovine sanjari o svojem ameriškem možu. Če je opera daljna potomka antičnega gledališča, v katerem so, sicer iz drugih razlogov, moški igrali ženske vloge, pa je danes ta njena specifičnost zasedanja vlog glede na vokalne lastnosti pevcev prignana do neke povsem druge skrajnosti. Le v operi so Japonci lahko modrooki.
>>

V Mini teatru se je tik pred zaključkom gledališke sezone v dveh ponovitvah odvila predstava Bergmanove Persone v režiji in priredbi Janeza Pipana. Drama, ki jo je švedski filmski in gledališki režiser Ingmar Bergman sprva naslovil »Sonata za ženske«, je na mini odru z Janjo Majzelj in Polono Juh zaživela v prepričljivi izvedbi, ki je v očeh gledalcev in gledalk nemara pustila manj nedorečenosti kot filmski izvirnik. >>

Pred koncem sezone se je Mestno gledališče odločilo za postavitev zanimivega, lani tudi z Grumovo nagrado ovenčanega, dramskega besedila 5fantkov.si Simone Semenič. Naslov, ki nalašč parafrazira pogrošne instant komedije našega časa in prostora, pa v svoji vsebini prinaša vse kaj drugega. >>

“Ne na prvo žogo,” se glasi moto letošnjega festivala Prelet, ki je preletel repertoar iztekajoče se sezone Slovenskega Mladinskega gledališča in postregel z dvema gostovanjima, ki napovedujeta prihajajočo sezono. Na katero žogo pa so učinkovale preletene predstave? >>

Zagrebačko kazalište mladih je pod režijskim vodstvom Ivice Buljana v Kosovelovi dvorani CD uprizorilo Garažo - leglo nelegalnih dvobojev sredi letovišča s specialno ponudbo: evtanazijo na tisoč in en način. Fizični teater o degeneriranosti (družbenega) življenja, spektakelski dimenziji smrti in vztrajanju vmes. >>

V društvu za pomoč in samopomoč brezdomcem Kralji ulice so pripravili gledališko predstavo, pravzprav vesoljski dokumentarni film z naslovom “Tisto nekaj na nebu”. Tisto nekaj na nebu, v imaginarnem svetu, ki ga ustvari predstava, zavzema mesto, ki ga ima v našem svetu “tisto nekaj, med maminima nogama”. Gre torej za miselno poigravanjem s pozicijo tabuja v družbi in morebitno spremembo le te – predstava nas namreč popelje v svet, v katerem je tabu vreme in samo vreme. >>

Komedije nisem bral, zato ne morem preveč razpredati okoli teksta. Vseeno lahko razkrijem, da delo opeva t.i. klasičnega skopuha, tj. tistega tipa, ki ima svoj zlat kapital nakopičen v skrbno zaklenjeni skrinji, za katero se vročično boji, jo ljubi bolj kot vse na svetu ter jo ves čas skrbno skriva. Na skretu, kot lahko vidimo v predstavi. >>

Minulo soboto je Mini teater gostil Kulturno umetniško društvo MOMENT iz Maribora, ki je predstavilo tri svoje projekte, nastale v sferah lutkovnega in predmetnega gledališča. Z univerzalnostjo odrske govorice objektov so predramili tiste vse preveč zakrnele ravni gledalčeve domišljije in nas tako zapeljali v skrajno interesantne svetove. >>

Če je ponuditi potrošniku to, kar si želi, še preden sploh artikulira lastno željo, ideal vsake marketinške strategije, potem bi morala Ponudba in povpraševanje Boštjana Tadla v režiji Janusza Kice biti novi marketinški fenomen... >>

Letošnji začetek pomladi zaznamujeta kar dva zaporedna festivala, ki obravnavata slovensko dramatiko. Festival dramske pisave Preglej na glas! se je s svojega običajnega novembrskega termina premaknil na predteden Tedna slovenske drame, ki se je pričel minuli konec tedna in bo tudi letos trajal več kot teden dni. Marec se tako skorajda že spreminja v mesec, posvečen slovenski dramatiki. >>

V družbi filozofskih domislic in pod režijskim podpisom Matjaža Bergerja ter v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj so nam v Anton Podbevšek Teatru predočili "komentirano izdajo" Cankarjevih HLAPCEV.

"Nazadnjaštvo je dobro, naprednjaštvo je dobro, najboljše pa so pečene piške." >>

Pred enim tednom smo si lahko v režiji Dušana Jovanovića v Mestnem gledališču ljubljanskem premierno ogledali prvo slovensko uprizoritev predstave Drama o Mirjani in tistih okoli nje mladega hrvaškega dramatika Ivora Martinića. Drama o Mirjani, ironično rečeno, spoštuje klasicistično enotnost kraja, časa in prostora; vendar tako, da jo dovede do svoje končne konsekvence in jo spreobrača: enotnost je dosežena tako, da se vse dogaja na odru in se vse dogaja hkrati. >>

»Hočete tradicionalni teater, zgodbo, nekaj, s čimer bi se identificirali?« ostro napade »kurčevo publiko« Primož Bezjak v avtorskem projektu hrvaškega režiserja Oliverja Frljića Preklet naj bo izdajalec svoje domovine. Taka pričakovanja publike seveda niso bila izpolnjena... >>

Pretekli vikend smo obiskali premierno uprizoritev Božičeve drame Šumi v režiji Vinka Möderndorferja v SMG-ju. Protagonisti drame, ki zarisuje Božičevo antirealistično naravnanost in usmerjenost h gledališču absurda, so ujeti v čakalnico na želežniški postaji. V Šumi in druga prizorišča pa se selijo z golo močjo besede, konkretneje z enoglasnim citiranjem didaskalij ali pa z zaklinjanjem in ponavljajočim gibanjem po omejenem prostoru. >>

Popularnost Brechta zadnjih let pri nas in na tujem so izkoristili še v MGL-ju z uprizoritvijo Bobnov v noči. V času, ko lahko Brechta mirno uvrščamo med klasike, zlo-raba njegovega potujitvenega efekta pa je dobila malodane epske razsežnosti, se skupaj z ustvarjalci sprašujemo: Kakšen efekt ima torej danes Brecht in če ga sploh še lahko ima? >>

Absurdno burlesknost Čehovih vodvilov prekaša le tragikomičnost finančno-političnega stanja gledališča, ki jih je uprizorilo. A če se je stanje SSG Trsta na srečo vendarle prevesilo na svetlejšo stran, nam nasprotno otvoritvena predstava v letošnji sezoni pod plastjo smeha razriva nevidne niti v senci, ki ženejo odrsko in resnično medčloveško dogajanje. Uh, Ljubezen... >>

"Na mesto stare buržoazne družbe z njenimi razredi in razrednimi nasprotji bo stopila asociacija, v kateri bo svobodni razvoj vsakega posameznika pogoj za svobodni razvoj vseh."

Treh izvršitev gledališkega dogodka "Manifest K." Sebastijana Horvata so se udeležile Katja Č., Nika L. in Zala D. >>

"V povezovanju različnih zgodb, figur iz zgodovine in pa seveda različnih 'ponovitev' je Borges eden največjih mojstrov pisane besede. In kot tak je absolutno produktiven za tip gledališča, kakršno je naše,« je o 14. samostojni produkciji Anton Podbevšek Teatra povedal njegov direktor in režiser predstave "Zgodovina večnosti" Matjaž Berger. Ali je temu res tako, smo se med hladnimi zidovi nekdanjega cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki prepričali tudi sami... >>

Dan po neusmiljenem snežnem metežu smo se odpravili na premiero Shakespearovega Julija Cezarja, bojda paradnega konja letošnjega repertoarja SNG Drame. Ugledna igralska zasedba v preigravanju zgodovinskih političnih intrig je že sama po sebi zadostna reklama, ki pritegne tako ljubitelje gledališča kot tiste, ki pač dajo na dozdevno dober okus. >>

Zadnjih nekaj dni center Ljubljane spominja na mravljišče. Mravljam se je po praznično zmešalo in vse dere po svoj delež sladkega. To sladko je razredčena in zelo draga brozga. Kuhano vino je nepogrešljivo tudi pri vzdrževanju tako zaželenega đinglbels vzdušja. Po starem delu mesta sestavin za omenjeno razpoloženje zadnje čase res ne manjka: mladež, otročad, odrasli, živali - vse to v civilu in praznično nastrojeno z utripajočimi plastičnimi rožički. Juhuhu. A kako tako množico kulturno animirati? >>

Skafandrov si sicer nismo nadeli, a vseeno nas je močno zamikal „le grand voyage“, ki ga je za obiskovalce KUD-a France Prešeren obljubljal kolektiv Trans Teater. Ta sicer pretežno glasbeni dogodek nas je pritegnil zaradi slutnje celostnega dogodka, ki bi nas lahko zares odnesel, če že ne v pravi trans, pa vsaj na kratko teatrsko trans-galaktično popotovanje... >>

Roberto Zucco, serijski morilec, ki je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja lomastil po Evropi, odgovarja na življenska vprašanja vseh vrst. Prisluhnite mu v četrtek ob 16. uri. >>